V Iranu so danes prve pomembne volitve na državni ravni po letu 2022, ko so več mesecev potekali množični protesti proti režimu, ki so izbruhnili, ker je nravstvena policija do smrti pretepla 22-letno študentko Mahso Amini, ker si ni po predpisih zakrila las in vratu. Izbirali bodo 290 članov parlamenta in 88 članov skupščine izvedencev.
Madžlis, kot se od prve demokratične revolucije leta 1906 imenuje iranski parlament, ima po ustavi posvetovalno vlogo. Nadzirata ga vrhovni verski vodja, kar je od leta 1989 Ali Hamenej, in dvanajstčlanski svet varuhov revolucije, v katerega vrhovni vodja imenuje po šest klerikov in pravnikov. Svet varuhov ima pravico veta na odločitve parlamenta in odloča, kdo lahko kandidira za poslanca. Zlasti od leta 2008 izločuje kandidate, ki kritizirajo oblast in podpirajo reforme. Režim se zdaj sicer hvali, da bo na večstrankarskih volitvah kar 15.200 kandidatov za 290 sedežev. A po ocenah BBC bo tokrat le 30 kandidatov reformističnega tabora.
V skupščino izvedencev pa bodo za osemletni mandat izvolili 88 klerikov, ki imenujejo in nadzorujejo vrhovnega vodjo islamske republike, ki je dejanski voditelj države. Ker je Hamenej star že 84 let, bo treba morda kmalu izvoliti naslednika. Tako je zelo pomembno, da je svet varuhov od 510 kandidatov za skupščino izvedencev odobril le 138 najbolj konservativnih. Med drugimi ni dovolil kandidirati prejšnjemu zmernemu predsedniku države Hasanu Rohaniju in njegovima ministroma, medtem ko sedanji predsednik Ebrahim Raisi lahko kandidira.
Revščina narašča
V vladi, madžlisu in svetu izvedencev oziroma strokovnjakov bodo tako še naprej ljudje, ki so idejno blizu ultrakonservativnemu Hameneju. Reformisti izjavljajo, da jim ne dovolijo kandidirati, zato so volitve brez pomena in nekorektne. Tokrat prvič Irance ne spodbujajo h glasovanju. Najbrž bo volilna udeležba zelo nizka. Režim sicer trdi, da gre za demokratične volitve, in vabi na volišča. Hamenej je nedavno celo dejal: »Glasovanje je dolžnost in vsak, ki nasprotuje volitvam, nasprotuje islamski republiki in islamu.« Že na parlamentarnih volitvah leta 2020 je glasovalo samo 42 odstotkov upravičencev, pred tem vedno več kot polovica.
V zadnjih osmih letih je bilo več množičnih protestov tudi zaradi zniževanja življenjskega standarda. Narašča revščina, inflacija je več kot 50-odstotna. Režim proteste nasilno zatira, kar zlasti velja za omenjeni val protestov jeseni 2022, ko je represivni aparat ubil več sto protestnikov, več tisoč jih je zaprl, nekaj pa obsodil na smrt.
