Po ocenah evropskega statističnega urada (Eurostata) se je letna stopnja inflacije decembra v primerjavi z novembrom povečala za pol odstotne točke, na 2,9 odstotka. K inflaciji je decembra najbolj prispevala rast cen hrane, alkohola in tobaka, ki so se povečale za 6,1 odstotka. Sledile so storitve, ki so se podražile za štiri odstotke, medtem ko so se cene energentov v preučevanem obdobju znižale za 6,7 odstotka. Tako imenovana jedrna inflacija, ki ne vključuje gibanja cen hrane in energentov, se je decembra znižala za 0,2 odstotne točke in je znašala 3,4 odstotka.
Po drugi strani se je, merjeno s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, letna stopnja inflacije v Sloveniji po preliminarnih podatkih Eurostata znižala za 0,7 odstotne točke na 3,8 odstotka. Od 27 držav EU se je inflacija lani znižala v desetih državah. Pet držav je imelo višjo stopnjo inflacijo od Slovenije; v slednji je bila tolikšna kot v Nemčiji. Najvišjo stopnjo, 6,6-odstotno, je imela Slovaška, sledila ji je Avstrija s 5,7-odstotno inflacijo, najnižjo, v višini pol odstotka, pa sta imeli Belgija in Italija.
Po podatkih Statističnega urada RS (Sursa) je bila inflacija v Sloveniji lani 4,2-odstotna, predlani je bila 10,3-odstotna. K letni inflaciji so največ, 0,8 odstotne točke, prispevale višje cene hrane in brezalkoholnih pijač, ki so se podražile za 4,6 odstotka. Kot je pojasnil profesor z ljubljanske ekonomske fakultete dr. Sašo Polanec, je k inflaciji v zadnjem času pomembno prispevalo dvigovanje plač, kar je primarno odziv na višjo inflacijo, ki je bila gnana s stroški energentov in hrane. »Minimalna plača se je v letu 2023 povečala za več kot deset odstotkov. Trg dela še vedno izkazuje presežno povpraševanje, kar vpliva na naraščanje plač predvsem v zasebnem sektorju. Obenem so potekala usklajevanja plač v javnem sektorju. Ko se v javnem sektorju povečujejo plače, to predstavlja pritisk na rast plač v zasebnem sektorju. V nasprotnem primeru bi zasebni sektor težko pridobil delavce iz javnega sektorja – tiste, ki so mobilni in so zaposljivi v obeh sektorjih. Vse to po malem prispeva k inflaciji,« je dejal Polanec.
Po njegovih besedah je pomembno, da se inflacija umirja tudi v Sloveniji. »Fenomen prehodno višje inflacije od inflacije v številnih drugih evropskih državah se bo počasi umiril. Tudi v preteklosti je imela Slovenija, potem ko je prevzela evro kot valuto, pogosto višjo inflacijo, kot je bila v EU. Pomemben razlog za to je v tem, da so se cene prilagajale evropski ravni.«
ZDA že blizu ciljne inflacije
V korak z inflacijo gredo obrestne mere. V letošnjem letu se bodo zelo verjetno zniževale, vendar pa je težko napovedati, kako hitro bo prišlo do znižanja, čez dva, tri mesece ali pol leta. V EU pogoji za zniževanje obrestnih mer še niso izpolnjeni, saj je inflacija po zadnjih podatkih 2,9-odstotna, zato ECB še nekaj časa ne bo začela zniževati temeljnih obrestnih mer, je dejal Polanec. Po drugi strani pa lahko pričakujemo, da bo Ameriška centralna banka (Fed) prej začela zniževati obrestne mere. »V ZDA je inflacija trenutno 2,2-odstotna, kar je blizu ciljne (v višini dveh odstotkov, op. p.). Po pričakovanjih finančnih trgov – cene delnic so v zadnjih dveh mesecih močno narasle – naj bi se obrestne mere v ZDA začele zniževati že v kratkem,« napoveduje Polanec.
Gospodarska kriza zaradi zaostrene monetarne politike ne bo takšna, kot se je pričakovalo, saj negativnih stopenj rasti zelo verjetno ne bo, dodaja Polanec. »Do ohlajanja gospodarstev je sicer prišlo, saj so bile negativne realne stopnje rasti v letu 2023 v EU in Sloveniji izmerjene v predelovalnih dejavnostih. Večji padci so opaženi pri trajnih in investicijskih dobrinah, ki so bolj občutljive za obrestne mere.« Ob tem je Polanec poudaril, da se v Evropi povečuje število bankrotov. »Očitno so naraščajoče temeljne obrestne mere Evropske centralne banke nekatera podjetja zelo prizadele. V Sloveniji naraščanju bankrotov podjetij nismo priča. Očitno so se v zadnji finančni krizi podjetja dovolj razdolžila, zato jih povečevanje obrestnih mer ne prizadene v tolikšni meri.«
