Švicarska banka USB je pod drobnogled vzela 0,00004 odstotka najbogatejših med bogatimi oziroma milijarderje. Prvič doslej je analiza pokazala, da so novi milijarderji podedovali več denarja, kot so ga ustvarili. Med 137 novimi milijarderji jih je namreč 53 premoženje podedovalo, 84 pa zaslužilo. Medtem ko je prva skupina podedovala 138,2 milijarde evrov, je druga ustvarila 128,9 milijarde evrov.
»Pričakujemo, da bo v prihodnjih 20 letih tega še več, saj ocenjujemo, da bo tisoč milijarderjev svojim potomcem zapustilo kar 4,8 bilijona evrov,« je dejal Benjamin Cavalli, ki je pri UBS vodi upravljanje s »strateškimi strankami«. V poročilu pojasnjujejo, da so do te številke prišli tako, da so sešteli premoženje milijarderjev, starejših od 70 let.
Poročajo, da je »vpliv« teh družin viden v vseh večjih geografskih regijah. V azijsko-pacifiški regiji je tako denimo povprečno premoženje dedičev znašalo okoli 1,8 milijarde evrov v primerjavi s približno 1,5 milijarde evrov podjetnikov. V Ameriki pa je bilo povprečno premoženje dedičev ocenjeno na 2 milijardi evrov v primerjavi s približno 1,4 milijarde evrov podjetnikov. V Evropi, na Bližnjem vzhodu in v Afriki (EMEA) je povprečno premoženje dedičev 4 milijarde evrov, kar je dvakrat več od premoženja podjetnikov.
Število milijarderjev se je zvišalo za sedem odstotkov na 2544, njihovo skupno premoženje pa za devet odstotkov na 11 bilijonov evrov kar je denimo približno štirikrat več od BDP Združenega kraljestva. Za primerjavo: slovenski BDP po zadnjih podatkih statističnega urada (SURS) dosega 57 milijard evrov, torej 210-krat manj.
»Ker se vse več prvih tajkunov stara, se odgovornost začenja prenašati na njihove dediče, kar spodbuja morebitne prihodnje večgeneracijske družine milijarderjev. Ta velika predaja bogastva je bila dolgo pričakovana, vendar izdaja poročila UBS Billionaire Ambitions za leto 2023 kaže, da je v teku in pridobiva zagon,« še pojasnjujejo v USB.
V poročilu navajajo, da bi že petodstotna obdavčitev multimilijonarjev in milijarderjev iz revščine potegnila dve milijardi ljudi. Podobno razkriva tudi lanskoletna analiza Zveze za boj proti neenakosti, Inštituta za politične študije, Oxfama in Patriotic Millionaires. Ugotovili so namreč, da bi lahko z letnim davkom na premoženje svetovnih multimilijonarjev in milijarderjev v višini do pet odstotkov zbrali približno 1,6 milijard evrov na leto, kar je dovolj, da bi iz revščine rešili 2 milijardi ljudi.
Oxfam: Desetletja nižanja davkov vodijo k vse večji neenakosti
Globalna nevladna organizacija Oxfam, ki se bori proti neenakosti in odpravljanju revščine, je že lansko leto, tik pred začetkom gospodarskega foruma v Davosu, pozvala k povišanju obdavčitve superbogatih. V svoji študiji o prerazporeditvi svetovnega bogastva so namreč ugotovili, da si je od leta 2020 najbogatejša peščica prigrabila skoraj dve tretjini vsega novo ustvarjenega bogastva, kar je skoraj dvakrat več denarja, kot ga ima preostalo svetovno prebivalstvo.
Opozorili so, da desetletja nižanja davkov za najbogatejše in korporacije vodi k vse večji neenakosti, v navezavi s tem pa so poudarili, da najrevnejši ljudje v mnogih državah plačujejo tudi višje davčne stopnje kot milijarderji. Denimo, Elon Musk je eden najbogatejših ljudi na svetu, kljub temu pa je med letoma 2014 in 2018 plačeval davčno stopnjo v višini približno treh odstotkov. Prodajalka moke v Ugandi, ki zasluži približno 73 evrov na mesec, pa je plačevala 40-odstotno davčno stopnjo.
»Obdavčitev superbogatih in velikih korporacij je izhod iz današnjih prekrivajočih se kriz. Čas je, da razbijemo priročen mit, da znižanje davkov za najbogatejše privede do tega, da se njihovo bogastvo nekako "prelije" k vsem ostalim. Štirideset let zniževanja davkov za superbogate je pokazalo, da "naraščajoča plima" ne dvigne vseh ladij enako, ampak samo superjahte,« je za Guardian takrat ponazorila Gabriela Bucher, izvršna direktorica Oxfam International.
