Knjigo začenja z besedami: »Kirurgija je moja strast. Preoblikovanje telesa, povrnitev telesne celovitosti in skladnosti.« Uroš Ahčan pove, da ga je od nekdaj privlačila narava. »Ob vsakem sprehodu, jezeru in reki sem raziskoval, se čudil in se zabaval. Prav tako sem rad spremljal očeta in delal v domači delavnici. Tako sem pridobil ročne spretnosti in se veselil izdelkov iz lesa ali pločevine, umetnih muh, ki sem jih z natančnostjo mikrokirurga izdeloval iz najrazličnejšega perja ptic in dlak živali. Biologija je bila med mojimi najljubšimi predmeti v osnovni in srednji šoli. Odnose do živih bitij sem gradil prek najljubše domače živali, udomačene kavke. Že kot otrok sem se čudil inteligenci te živali.«
Zato je za študij na prvo mesto postavil naravoslovje. Naredil je sprejemne izpite na veterinarski fakulteti in tudi medicini in se nato odločil za medicino. Že v drugem letniku študija pa je spoznal odličnega mentorja, profesorja Zorana Arneža. Ta mu je plastično kirurgijo predstavil na način, ki ga je povsem prevzel in zasvojil.
Njegova iskrena pripoved o življenju kirurga odstira številne zgodbe. Nekatere so tako pretresljive in presunljive, da bralcu zmanjka diha, ko jih prebira. Zgodbe pacientov, ki so njegovi junaki in veliki učitelji življenja, niso zgodbe, ki bi prikazovale moč kirurgije in posameznika. »To so zgodbe, ki v vsej svoji luči pokažejo stiske in ranljivost človeka, moč usode in moč posameznika, trud tima. Govorijo o pomenu povezanosti, boja za zdravje, ki je osnovna in najpomembnejša vrednota. Pokažejo pa tudi požrtvovalno delo zdravstvenih delavcev, odlično organiziranost dežurne službe, ki je omogočala prav vsakemu posamezniku vrhunsko medicinsko obravnavo.«
Nadaljevanje v tiskani izdaji ali mobilni aplikaciji Nedeljskega dnevnika
Zelen božič, bela velika noč
Še več zanimivih člankov – denimo o tem, zakaj je ljudi, ki bi še znali iz rokava stresti vremenske pregovore in po njih napovedovati vreme, vse manj, kaj vase smo izvedeli na obisku pri Simonu Pernatu, ki ima 38 ujed: od ameriških kraguljev, rdečerepe in orlove kanje, sokolov selcev, postovk do različnih sov, koliko občin v Sloveniji ima participativni proračun, ko o delu občinskih sredstev neposredno odločajo občani, kakšne bodo posledice za naše in svetovno gospodarstvo, ker je plovba po Rdečem morju in skozi Sueški prekop postala nevarna, koliko časa bosta v zaporu v Veliki Britaniji preživeli medicinski sestri, ki sta morili otroke, zakaj nam čustva rešujejo življenje ... – pa v tokratni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika pri vašem prodajalcu časopisov ali na mobilni aplikaciji Nedeljski dnevnik.
