V zadnjem letu se v Ljubljani srečujemo z nepričakovanimi in kompleksnimi problemi, ki otežujejo izvajanje socialnovarstvenih programov za brezdomce, kar ima predvsem škodljive posledice za uporabnike in uporabnice. Oba dnevna centra, tako v Plečnikovem podhodu kot na Pražakovi ulici, ter razdeljevalnica hrane na Poljanski cesti namreč vsak dan pokajo po šivih. Prostore dnevno obišče več kot 100 oseb, številke se iz meseca v mesec večajo. V Društvu prostovoljcev VZD pa se ob tem srečujemo z izgubo prostorov v Plečnikovem podhodu, kjer poleg dnevnega centra deluje tudi zavetišče. Usposobljen in izkušen kader kmalu ne bo imel kam povabiti brezdomnih, saj nad prostori visi tožba za izpraznitev prostorov, kamor že 17 let zahajajo brezdomni.
V Društvu Kralji ulice ob tem opozarjamo, da sami ne bomo zmogli pokrivati vrzeli, ki bo nastala ob zaprtju dnevnega centra Društva prostovoljcev VZD.
V središču Ljubljane se izvajajo različni socialnovarstveni programi za pomoč brezdomnim osebam. Terensko (ulično) delo, dnevni center, razdelilnica hrane, zavetišče, nastanitvena podpora, zaposlovanje so le nekatere oblike pomoči. Vse organizacije so pomembne pri prepoznavanju in odpravljanju brezdomstva v Ljubljani in se medsebojno dopolnjujejo. Dnevna centra za brezdomce vsak delavnik za šest ur na dan omogočata, da lahko najbolj odrinjeni pridejo pod tuš, po topel obrok, oblačila, osnovno zdravstveno oskrbo, psihosocialno pomoč ali toplo besedo in druženje. Nudita varen prostor, ko ljudje potrebujejo odmik s ceste, vsaj preko dneva. Vsaka pomoč doprinese k ustvarjanju doma, ki ga brezdomni na ulicah iščejo zaman. Izjemno pomemben del programov je tudi pomoč brezdomnim za aktivno vključevanje v družbo. Strokovna pomoč, druženje z zaposlenimi in prostovoljci, vključevanje v smiselne aktivnosti in dajanje novih priložnosti osebam z izkušnjo brezdomstva krepijo občutek vrednosti, jim omogočajo, da se počutijo sprejete in vključene v običajno družbeno dogajanje.
Za nekatere je odgovor na nastale probleme preprost: naj gredo na obrobje Ljubljane. A to ni rešitev. Brezdomne osebe se od nekdaj zadržujejo v središču Ljubljane in bodo tam tudi ostali. Želijo biti v centru, kjer je utrip mesta najbolj živahen. Sami se čutijo del tega vrveža in vsak je na svoj način povezan z njim. Tu je mogoče beračiti, prodati več časopisov in preživljati čas v parkih, podhodih in na trgih, ki so zanje kraj, kjer najdejo nekaj zatočišča. To je dejstvo in tako bo ostalo tudi, tudi če se dnevni center in zavetišče zapreta. Brez podpornih programov in zavzetega dela z brezdomnimi pa bo njihova prisotnost le še bolj moteča za okolico. Dolgoročno umanjkanje programov za pomoč brezdomnim pomeni, da se bodo stiske najranljivejših samo poglabljale, število vidnega brezdomstva pa bo naraščalo.
Župan mestne občine Ljubljana Zoran Janković zatrjuje, da bo za brezdomne osebe v Ljubljani poskrbljeno z gradnjo zavetišča na Poljanski cesti. Novo zavetišče je pripravljeno kot nadomestna gradnja obstoječega zavetišča na Poljanski cesti, ki je res dotrajano. Zavetišče bo sodobnejše, ponujalo bo več postelj in tudi samostojnih enot, kar je pomemben korak proti dostojnejšim nastanitvam. Vendar problematike naraščajočega števila brezdomnih s tem ne bomo rešili. Dejstvo je, da se z vzpostavitvijo velikega zavetišča ne bo nadomestilo nujnih storitev, ki jih ponuja dnevni center Društva prostovoljcev VZD za več kot 100 brezdomnih dnevno.
Poudarjamo, da organizacije že mnogo let opravljamo strokovno delo na področju pomoči brezdomnim. Mesto Ljubljana je leta 2021 Društvu prostovoljcev VZD ter Društvu Kralji ulice podelilo plaketo za delo z brezdomnimi, v kateri so se še posebej zahvalili za hiter odziv v epidemiji. Naši programi so verificirani s strani Socialne zbornice Slovenije. Imamo podporo s strani države ter lokalne skupnosti predvsem v smislu sofinanciranja, vendar v trenutni situaciji to žal ni dovolj. Ljubljana se sicer zaveda izzivov, ki so povezani z reševanjem brezdomstva in zato financira več programov na tem področju. Zato nas izjemno preseneča, da MOL nima aktivnejšega pristopa pri reševanju trenutnih razmer organizacije, ki je tik pred tem, da zapre svoja vrata. Mesto enostavno ne sme dovoliti, da nevladna organizacija in s tem najbolj obrobni ostanejo brez prostorov. Namesto da krčimo programe in zapiramo dnevni center, bi morali v Ljubljani kapacitete drastično povečati. Država in mesto prav tako ne smeta pustiti na cedilu društva Kraljev ulice, ki bo postalo le še bolj obremenjeno in ne bo zmoglo pokrivati vseh potreb pri delu z brezdomnimi osebami.
Hana Košan, Društvo za pomoč in samopomoč brezdomcev Kralji ulice
Andreja Ličen, Društvo prostovoljcev Vincencijeve zveze dobrote
