Frida je namenjena pomoči zdravstvenemu osebju, nikakor pa ne njihovi nadomestitvi, pravijo v mariborskem kliničnem centru, kjer jo intenzivno preizkušajo. Gre za humanoidnega robota, ki ga uvajajo ob sodelovanju z mariborsko fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko,
Roboti lahko prevzamejo ponavljajoča, monotona, dolgočasna in preprosta opravila, osebju pa bodo omogočali tudi njihovo krmiljenje z govorjeno besedo, kar bo pri Fridi in njenih naslednikih mogoče početi tudi v slovenskem jeziku.
Testiranja so doslej potekala na kliničnem oddelku za abdominalno in splošno kirurgijo ter na oddelku za torakalno kirurgijo, kjer so prišli v stik že z okoli 400 pacienti. Ti so se nanje po besedah v. d. direktorja UKC Maribor Vojka Flisa odzvali zelo pozitivno, morda tudi zaradi tega, ker jim s tem pomagajo tudi razbiti monotonijo med bivanjem v bolnišnici.
Tudi pri zaposlenih po prvotnih pomislekih zdaj, ko so videli, čemu je robot namenjen in kako se obnaša, ti izginjajo, pravi Flis.
»Namen robota je, da opravi nekatera dela, ki jih zdaj počne medicinsko osebje. Eno takih je ob sprejemu pacienta na oddelku, kjer je potrebno izpolniti vprašalnik, kar zdaj zaposlenemu vzame vsaj 15 minut časa. To lahko brez težav naredi tudi robot in na tem področju ga tudi testiramo,« je pojasnil vodja projekta HosmartAI Izidor Mlakar. »Robot vse to tudi digitalizira in ni potrebno prepisovanje.«
Da bi robot lahko dokončno prevzel nekatera opravila, je po njegovem najprej potrebno dokončati predklinično študijo, po njej pa nekaj podobnega narediti še v kakšni drugi zdravstveni ustanovi v Sloveniji. Zatem je potrebno počakati na standardizacijo, kar lahko traja tudi pet do sedem let, v tem času pa je potrebno ugotoviti, ali je investicija v napravo, ki že v osnovi stane 20.000 evrov, upravičena in bo v zadostni meri vplivala na delovni proces in počutje pacientov.
Skupna vrednost projekta HosmartAI je okoli deset milijonov evrov, od tega okoli 900.000 evrov pripade UKC Maribor in mariborski univerzi.
