V Narodnem muzeju Slovenije bodo 17. januarja odprli razstavo Nekoč je bil Gutenwerd, ki bo predstavila srednjeveški trg Gutenwerd na Dolenjskem. Le-ta je na današnjem Dolenjskem verjetno nastal v 12. stoletju in razcvet dosegel v 13. in 14. stoletju, nato pa, posebej po nastanku habsburškega Rudolfswerda, današnjega Novega mesta, izgubil svoj pomen. Bil je povezan s škofijo Freising na Bavarskem; 3. novembra 1473, pred 550 leti, je freisinški škof Janez napisal pismo tirolskemu vojvodi Sigmundu. Poročal je o škodi, ki so jo Turki tisto poletje povzročili njegovim posestim na Kranjskem, posebej o uničenju trga Gutenwerd v gospostvu Klevevž. V muzejski stavbi na Metelkovi bodo jeseni odprli razstavo z naslovom Dr.Viktor Murnik – Slovenec sem in kdo je več! o očetu slovenske telesne kulture in preroditelju slovenskega sokolstva. Murnik je z ustanovitvijo vaditeljskega zbora v Ljubljanskem sokolu leta 1896 začel načrtno izobraževati vaditelje in tako pospeševati delovanje telesnokulturnih društev. Prvi je postavil Slovence na mednarodni športni zemljevid, ko je slovenske sokole vključil v Mednarodno telovadno zvezo.
Narodna galerija bo v letu 2024 obiskovalcem predstavila dela iz dragocene zasebne zbirke Kroples, v kateri so med drugim dela Antona Karingerja, Ivane Kobilca in Hinka Smrekarja. Zbirko Kroples, ki jo direktorica galerije Barbara Jaki opisuje kot eno najodličnejših zasebnih zbirk slovenske umetnosti, bodo predstavili marca. Poleti bodo ponudili na ogled najpomembnejša dela iz stalne zbirke Muzeja za umetnost in obrt iz Zagreba, v zadnji tretjini leta pa bo iz dunajskega Muzeja Belvedere v Ljubljano pripotovala razstava, ki predstavlja secesijsko dediščino Ukrajine.
Razstava o gibanju LGBTIQ+ v Ljubljani
V Mestnem muzeju Ljubljana bodo aprila odprli razstavo Od korzeta do žaketa, Oblačilni videz Ljubljančanov, 1850–1950. Razstava bo izpostavila obleko kot komunikacijo, njen zgodovinski in družbeno-kulturni kontekst, kar bo prikazano v tematskih sklopih: začetki zbirke, oblačilni obrtniki, obleke skozi mejnike življenjskega cikla, pogled pod obleko (nošenje spodnjega perila), svečane/večerne obleke, kako so se nosili znani Ljubljančani in Ljubljančanke, ljubljanske oblačilne znamke, problematika nošenja krzna in trajnostna moda, obleke z zgodbo, sodobno modno oblikovanje. Razstava bo na ogled do februarja 2025. Proti koncu leta, oktobra, bodo odprli razstavo 40 let LGBTIQ+ skupnosti v Ljubljani. Medinstitucionalni projekt obeležja 40. obletnice gibanja LGBTIQ+ v Sloveniji temelji na vsestranskem prepoznavanju pomena zgodovinskega angažmaja te družbene skupine in se dotika lokalnih, nacionalnih ter mednarodnih vidikov gibanja LGBTIQ+.
V letu 2024 bo Slovenski etnografski muzej zaključil obeleževanje 100-letnice svojega obstoja z odprtjem drugega dela nove stalne razstave Človek in čas: Od ponedeljka do večnosti. Razstava bo prikazala razmerje med človekom in časom, s poudarkom na tem, kako čas vpliva na način življenja ljudi v različnih obdobjih ter družbenih in kulturnih okoliščinah. Odpirala bo vprašanja dojemanja, občutenja, strukturiranja in merjenja časa, njegovih prostorskih odsevov, biološkega in biografskega časa, cikličnega časa naravnih ritmov, pa tudi delovnega časa, prostega časa in prazničnega časa. Muzej načrtuje tudi dve večji lastni občasni razstavi – eno o Maksimu Gaspariju in drugo o Skuškovi kitajski zbirki – ter druge lastne in gostujoče občasne razstave. S svojo razstavo in zbirkami bo prav tako gostoval v tujini, med drugim na Kitajskem.