Brat Domen in Lovro Kos sta ga prenašala na ramenih po izteku, sinova Ludvik in Oskar sta ga spremljala na podelitev in na odru mirno stala ob igranju Zdravljice, brat Cene in oče Božidar sta bila med evforično množico 13.470 gledalcev ob letalnici, mama Julijana je poplesavala ob bučni glasbi, ki je donela iz zvočnikov. Takšna je bila scena danes v Planici ob 24. zmagi Petra Prevca v svetovnem pokalu, potem ko je v silovitem četveroboju dobesedno nokavtiral tekmece, Avstrijca Huberja (vodil po prvi seriji), Norvežana Forfanga in rojaka Zajca. To je bila zmaga v zanj značilnem slogu. Potem ko je bil po prvi seriji drugi, je v finalni skok šel brezkompromisno in pobral glavno nagrado.
»Potrebujem stol,« se je pošalil Peter Prevc, ko je stopil pred novinarje. Današnjo zmago je po pomembnosti v svoji karieri postavil takoj za rojstvom otrok, poroko in dvigom velikega kristalnega globusa leta 2016 v Planici. »Dan je potekal po željah. Zgodaj sem se zbudil, opravil jutranji trening, ob prihodu v Planico je bilo prekrasno pomladno vreme in uspelo se mi je zelo dobro zbrati. Ker sem preskočil tri zahtevne tekmece, je prvo mesto zasluženo,« je pripovedoval nasmejani Prevc in priznal, da je bil nervozen vso tekmo, ki se je začela že, ko se je peljal na zaletišče. »Bolj popolnega konca kariere ne bi mogel napisati. Ko sem bil na ramenih sotekmovalcev, sem se počutil najmogočnejšega na svetu. Ni bilo olajšanja, ampak kar malo evforije. Z leti sem se naučil, da znam bolje uživati v takšnih trenutkih,« je kar vrelo iz Petra, ki je priznal, da na slovesni razglasitvi ni razmišljal o ničemer.
Po štirih drugih mestih v letošnji sezoni, vse je dosegel od trenutka, ko je napovedal upokojitev, se je ob zmagi vidno oddahnil. »Ko sem v sredo zvečer prišel sem, sem si dejal, da sploh ni pomembno, kaj se zgodi, tudi če bom trikrat petnajsti. Pomembna je le ekipna tekma, da zasedbo držim na ravni, za izide med posamezniki pa mi je vseeno. Morda je bil to ključ do uspeha. Misli sem usmeril v nalogo in se prepustil zraku,« je dejal Prevc, medtem ko je bil sin Ludvik navdušen, da je oče končno premagal Krafta. Slovenski šampion je komaj čakal, da se usede na klopco v garderobi in zadiha.
Slovenski uspeh je s četrtim mestom dopolnil Timi Zajc, potem ko je bil po prvi seriji tretji, v finalu pa imel med najboljšimi najtežje razmere, saj je zaradi vetra v hrbet prejel kar 21,6 točke dodatka. »Stopničke sem zapravil v prvi seriji, ko sem naredil manjšo napako na mizi in izgubil nekaj metrov. Uživam v tem vikendu, ki je Petrov, njegova zmaga je pravi fenomen. Imava srečo, da se bojujeva za najvišja mesta in drug drugega izzivava,« je menil Timi Zajc. Osmoljenec je bil Anže Lanišek, ki je padel. »Pomembno je bilo, da sem padel v smeri gibanja kolena in sem lahko hitro vstal. Na preletu sem se preveč odprl, izgubil hitrost, zato sem imel največjo višino med vsemi in padel en meter v prazno,« je pojasnil Anže Lanišek, ki je skupil odrgnino na roki. Od ponosa je žarel tudi slovenski selektor Robert Hrgota, ki je bil navdušen, kako je Petru Prevcu ploskala celotna karavana, tudi Avstrijci so mu privoščili zmago. Danes bo ekipna tekma in jutri veliki finale, obakrat prva serija ob 9.30.
