Kot so navedli v sporočilu za javnost, je Props v uvodnem nagovoru dogodka z naslovom Vpliv umetne inteligence na zaposlene, delovna mesta in procese v javnem sektorju v organizaciji ljubljanske fakultete za upravo naštel še primere uspešne implementacije te tehnologije v javni upravi.
Agencija za kmetijske trge in podeželja tako s pomočjo umetne inteligence in satelitskih posnetkov analizira kmetijske površine, finančna uprava za večjo natančnost in učinkovitost svojih kontrol uporablja napovedno analitiko pri obračunih davka na dodano vrednost. Po Propsovih besedah pa je v uporabi tudi sistem Pladenj Učilnik, ki omogoča inteligentno in učinkovito izmenjavo podatkov med institucijami, preprečuje preobremenjenost baz podatkov in zagotavlja tekočo obdelavo zahtevkov, na primer pri podaljševanju socialnih transferjev.
Props meni, da prihodnost ni odvisna le od tehnologij, kot je umetna inteligenca, temveč predvsem od načina, kako te tehnologije uporabiti za dobrobit vseh članov družbe. Ob tem je poudaril pomen javnega sektorja pri regulativi, spodbujanju raziskav in razvoja ter pri uporabi umetne inteligence za izboljšanje kakovosti javnih storitev.
Vodja katedre za psihologijo dela na oddelku za psihologijo ljubljanske filozofske fakultete Eva Boštjančič pa meni, da bodo tovrstna orodja človeku v pomoč, ne bodo pa ga nadomestila. Mnenje deli tudi strokovnjak za umetno inteligenco Ljupčo Todorovski iz Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani.
Umetna inteligenca bo človeku odvzela nekatere poklice, tisti najbolj človeški in humani pa bodo postali še pomembnejši pa je prepričan profesor filozofske fakultete Dan Podjed.
