Akademsko izobražena glasbenica, harfistka, avtorica besedil in glasbe, mezzosopranistka, glasbena alkimistka. Raiven, ki deluje na preseku elektropopa in opere, je na slovenski sceni med najzanimivejšimi glasbeniki mlajše generacije, tako navznoter, z ustvarjanjem unikatnih poetičnih glasbenih pokrajin, kot navzven, s svojo podobo sirene iz neke druge dimenzije, iz elektropop bajke. Kljub temu da se ima za skeptika in zelo racionalnega človeka, je že od mladih nog navdušenka nad zgodbami, pravljicami in malce bolj nadnaravnimi stvarmi. Nad tem jo je navdušil oče. Da bo nekoč nastopila na enem največjih glasbenih odrov, pa je vedela že njena mama, ko sta večkrat skupaj sedeli pred televizijo in gledali Evrovizijo. O tem, kako Raiven zdaj doživlja svojo evrovizijsko popotovanje, je povedala: »Počutim se, kot da sem padla v luknjo, kot nekakšna Alica v čudežni deželi, in sploh ne vem točno, kaj se dogaja. Za zdaj ni tako zelo naporno, je pa to zelo evforična izkušnja.«
Avtsajderka s pisanimi lasmi
Raiven je že v najmlajših letih pokazala veliko zanimanje za glasbo. Ljubezen se je okrepila s prvo harfo in prvimi nastopi. Ko so prišla na vrsto še tekmovanja, so ta v njej vzbudila hudo tremo, ob misli na ure in ure vadenja inštrumenta pa si je zadnji trenutek pred študijem premislila. Sprva se je na Konservatoriju Maribor urila v solopetju, džezovskemu petju in harfi, nato pa se na ljubljanski Akademiji za glasbo posvetila predvsem solopetju ter raziskovanju operne umetnosti. Izkazalo se je, da je bila to prava odločitev. Harfa se ji najbrž ravno zaradi tega ni zamerila in ostaja njena zvesta sopotnica še danes, čeprav je ne vadi več tako vestno kot nekoč.
V osnovni šoli je bila avtsajderka, izstopala je v množici otrok, ki so jo odrivali, pa tudi sama se je najraje izločila iz njihove družbe. Ostala je zvesta sami sebi, samotna volkulja, ki je svoj trop našla pozneje v življenju, ko se je Sara Briški Cirman počasi prelevila v Raiven. Njeno umetniško ime izhaja iz dejstva, da si je od nekdaj želela imeti krokarja. Že od mladih nog so jo obkrožali ptiči, predvsem sokoli, njena starša sta namreč sokolarja.
Na Akademiji za glasbo je leta 2021 magistrirala z vlogo Agripine v istoimenski baročni operi Georga Friedricha Händla. Leto pozneje je za svoje študijske dosežke prejela akademsko Prešernovo nagrado. Že večkrat se je izkazala na odrih, tako gledaliških kot opernih. Leta 2020 pa se je odločila obogatiti študijsko izkušnjo z vpisom na študij psihoanalize na Univerzi Sigmunda Freuda v Ljubljani. Raiven je tudi ambasadorka te univerze, ki ima sedež na Dunaju. »Če želiš biti dober igralec ali pevec, v primeru opernega pevca oboje, moraš biti v prvi vrsti iskren sam s seboj. Šele nato si lahko pristen tudi pred občinstvom. Težko si iskren, če ne poznaš svojih globin. To spoznavanje je proces, ki ga izpeljujemo skozi življenje, vendar verjamem, da nekateri na to pot nikoli ne stopijo. Psihoanaliza je ravno to potovanje v globine psihe, zato jo dojemam kot ključno tako za svoj umetniški kot osebnostni razvoj,« je pojasnila v enem izmed intervjujev. Kot medijski osebnosti se ji zdi pomembno, da razbija tabuje in predsodke v zvezi s terapijo. Vsak človek bi moral vsaj enkrat v življenju obiskati dobrega terapevta. »Močno verjamem v moč terapije ali, še bolje, psihoanalize. Tega nisem nikoli skrivala in ob vplivu, ki ga imam kot medijska osebnost, čutim odgovornost in predvsem željo, da svoje navdušenje nad terapijo delim z drugimi.«
Evrovizijska poetika
Za 27-letno glasbenico je Evrovizija predvsem priložnost, ki bi ji znala odpreti nova vrata, ji prinesti nova poznanstva. Občinstvu se je v spomin vtisnila s tremi nastopi na slovenskih izborih za pesem Evrovizije, najprej s pesmijo Črno bel leta 2016, Zažarim leta 2017 in nato leta 2019 s pesmijo Kaos. Vsakič je bila med favoriti za zmago, ki pa se ji je vedno izmuznila. Razlog za njeno odločitev, da poskusi še v četrto, je predvsem dejstvo, da se bliža deseta obletnica njenega delovanja pod umetniškim imenom Raiven. Zdelo se ji je nekako poetično, da jo proslavi na tak način. Njeno zmagovalno pesem Veronika je med prijavljenimi na razpis izbrala mednarodna strokovna komisija. Skladbo bo zapela v slovenščini, premierno pa jo bo predstavila danes v posebni oddaji na Televiziji Slovenija. Včasih se morajo zvezde samo pravilno postaviti. Raiven odhaja na Švedsko s pesmijo, ki jo je navdihnila tudi zrelost glasbenice v poznih dvajsetih. Veronika je sicer res prva ženska, obtožena čarovništva na naših tleh, a je predvsem ženska. Tako jo dojema tudi Raiven, ki jo je v svojem evrovizijskem komadu postavila za svojo muzo, simbol ženstvenosti in feminizma, kot ga dojema sama. Ključno je, da imajo ženske možnost svobodnega odločanja o tem, kako hočejo živeti svoje življenje.
Slovenci si lahko od njenega nastopa na Evroviziji obetajo dobro premišljen nastop, poetično doživetje, pri čemer sodelujejo tudi člani baletnega ansambla SNG Opera in balet Ljubljana. Raiven je o videospotu namignila: »Pokazal bo, kaj se bo dogajalo na evrovizijskem odru. V njem je veliko gibanja, ne pa toliko konkretnega plesa.« Trenutno si večkrat prigovarja, da je v tej izkušnji pomembno tudi uživati. »Kljub temu da čutim velik pritisk, si ves čas govorim, da moram tudi uživati, saj je to edini način, da bom na Evroviziji od sebe dala največ, kar lahko.«
