Mladi, ki jih konec šolskega leta čaka vpis v nadaljnje šolanje, ta čas ne živijo najbolje. So namreč pod stalnim pritiskom vpisa na »dobro šolo«. Kaj »dobra šola«, srednja ali visoka, pomeni z vidika poklicnega načrtovanja?
Javno šolstvo je v Sloveniji v vsakem primeru dobro, tako da so vse šole »dobre šole«. Splošno mnenje družbe pa je, da je dobra šola tista, ki te vodi do poklica z ugledom. A nenazadnje je »dobra šola« za vsakega posameznika drugačna, zato je pomembno, da mladi raziskujejo svoje potenciale, veščine, želje in izobraževanje prilagodijo temu. Če bodo uživali med izobraževanjem in čutili, da izpopolnjujejo sebe kot posameznika, bo vsaka šola, ki jim bo to omogočala, »dobra šola«.
V Sloveniji imamo poklicne in strokovne šole, ki so izjemno kakovostne. Nudijo vrsto različnih programov, obšolskih dejavnosti, mladim omogočajo, da razvijajo kreativnost, podjetnost, ustvarjalnost in sodelujejo v mednarodnem okolju.
Evropska unija preko različnih priporočil in strategij spodbuja razvoj in kakovost v poklicnem in strokovnem izobraževanju. Eden večjih mehanizmov je mehanizem za okrevanje in odpornost, ki je najobsežnejši del svežnja sofinanciranja Evropske unije, namenjenega instrumentu NextGenerationEU. Gre za začasni instrument, s katerim bodo države članice okrepile svoja gospodarstva in družbene sisteme ter s tem skupaj ustvarjale Evropo, v kakršni želimo živeti. V okviru tega mehanizma na CPI izvajamo projekt »Spodbujanje odličnosti v poklicnem in strokovnem izobraževanju«, v okviru katerega želimo doseči večjo prepoznavnost, privlačnost in konkurenčnost poklicnega in strokovnega izobraževanja ter javnost ozaveščati o tem, da so tudi to »dobre šole«.
Zelo prisotno je prepričanje, da le vpis na gimnazijo – pa še to le »dobro« – pomeni zagotovilo, da bo pot mogoče nadaljevati na univerzitetni ravni. Kaj se je zgodilo, da so poklicne šole izgubile privlačnost, ki so jo nekoč imele?
Problem nižanja ugleda poklicnega in strokovnega izobraževanja (PSI) sega že nekaj desetletij v preteklost. Predsodek, da so poklici, ki jih opravljamo z zaključenim PSI, umazani, fizično zahtevni in slabše plačani, je že nekaj časa neupravičen. Z modernizacijo in digitalizacijo delovnih procesov ter novo tehnologijo se je proces v marsikaterem poklicu spremenil. Zaradi pomanjkanja delovne sile na teh področjih pa so delodajalci pripravljeni povečati plačilo.
Našo družbo spremlja tudi razmišljanje, da mora vsak posameznik za osebni uspeh doseči terciarno izobrazbo. Naš izobraževalni sistem za zdaj še dovoljuje, da se z zaključkom strokovne srednje šole oziroma pridobljeno poklicno maturo in dodatnim splošnim maturitetnim predmetom posamezniki lahko vpišejo na večino univerzitetnih programov.
»Za šolo ravno nisi, boš pa vodovodar/električar/pleskar.« To je zelo uveljavljeno in še bolj napačno prepričanje, kajne?
Absolutno! A žal se naši mladi velikokrat srečajo s takim predsodkom in obratno – odlični učenci pogosto slišijo, da bi jih bilo škoda za poklicno ali strokovno srednjo šolo. Na CPI se preko aktivnosti, ki jih izvajamo za promocijo PSI, soočamo s temi stereotipi in jih poskušamo odpravljati. S predstavitvijo izjemnih zgodb o uspehih in izvajanjem tekmovanj v poklicnih spretnostih za mlade želimo predstaviti odličnost v PSI in s tem višati njegov ugled.
Kaj je mogoče narediti, da se to prepričanje »zlomi«?
Predvsem moramo vsi, ki smo kakorkoli vpeti v življenje mladih in jim svetujemo pri njihovi poklicni poti, skrbeti za to, da sami ne podležemo predsodkom. Tako svetovalni delavci, karierni svetovalci, učitelji kakor tudi starši. Mladim moramo omogočati, da dovolj zgodaj dobijo relevantne informacije, raziskujejo svoje sposobnosti in želje ter poleg rednega izobraževanja pridobivajo tudi različne veščine in spretnosti.
Tu je še nekakšen paradoks, da pri delodajalcih za številne poklice obstaja zelo veliko zanimanje, a posameznikov s tem poklicem ne dobijo, ker jih na trgu ni. Kako to?
Za te poklice imamo uradni naziv: deficitarni poklici. Vzroki za pojav deficitarnih poklicev so različni, od manjše privlačnosti do slabše promocije, številčnosti generacije, izobraževalnih politik itd. Deficitarnost ni vezana le na PSI, saj se pojavlja tudi na višjih izobrazbenih stopnjah, kot so poklici v zdravstvu, informacijski tehnologiji, gradbeništvu, pedagoški delavci itd. Na poklicni in strokovni stopnji se mlade motivira s štipendijami za deficitarne poklice, ki se vsako leto prilagodijo potrebam na trgu dela.
Podjetniki so pogosto kritični do šolskega sistema, ker da ne proizvaja poklicnih profilov, ki jih trg dela potrebuje. Kje vidite rešitev?
V Sloveniji sicer obstaja dokaj kakovostno sodelovanje med izobraževalnim sistemom in gospodarstvom, seveda pa so še vedno možnosti za izboljšave. Gospodarstvo je v izobraževanje vpeto na različne načine. Ti dve področji sta najbolj povezani prek izvajanja praktičnega dela pouka. Srednje poklicne in strokovne šole izvajajo tudi tako imenovani odprti kurikul, kar pomeni, da se izobraževalni programi oblikujejo tako, da šole del izobraževalnega programa določijo skupaj s socialnimi partnerji ter lokalnimi in regijskimi združenji ter gospodarstvom. Na ta način se šole učinkovito prilagajamo potrebam delodajalcev in lokalnega okolja.
Izpostaviti moramo tudi vajeništvo, kot sistem izobraževanja. V tem sistemu izobraževanja imajo podjetja veliko možnosti, da si sama vzgojijo bodoči kader, vajenci pa na podlagi delovnih izkušenj pridobijo uporabna znanja in so zaradi tega bolj zaposljivi.
PSI se mora hitro odzivati in prilagajati gospodarskim, tehnološkim ter družbenim spremembam, ki jih v današnjem času zaznamujejo globalizacija, individualizacija, robotizacija in digitalizacija proizvodnih procesov. In ravno CPI mora biti nosilec sistemskih rešitev ter ukrepov za razvoj različnih vsebinskih področij PSI in podpora izvajalcem izobraževanja ter drugim deležnikom. Skupaj z gospodarstvom moramo spodbujati tudi vseživljenjsko učenje, preko različnih usposabljanj in izobraževanj, s katerimi bo gospodarstvo pridobilo kader s kakovostnim znanjem in spretnostmi.
Kaj na CPI počnete za to, da bi poklicno izobraževanje v družbi spet pridobilo veljavo?
Na CPI smo v začetku leta 2023 začeli izvajati projekt »Spodbujanje odličnosti v poklicnem in strokovnem izobraževanju«. Temeljni cilj projekta je stalno PSI, ki je nujno za ohranjanje oziroma povečevanje deleža vpisanih dijakov in študentov v programe PSI. Namen projekta je doseči večjo prepoznavnost, privlačnost in konkurenčnost PSI z različnimi promocijskimi dejavnostmi, na primer s predstavljanjem poklicev in šol, ki izobražujejo zanje, s promocijo tekmovanja v poklicnih spretnostih, z zagotavljanjem ažurnih informacij itd. Vse to želimo mladim približati tudi prek modernih digitalnih medijev, ki jih mladi danes uporabljajo. Sicer pa v okviru projekta promoviramo tudi deficitarne poklice, zainteresirane javnosti seznanjamo s poklici prihodnosti itn. Posebej pomembno je poudariti, da promocijo gradimo tudi na konceptu spodbujanja enakih možnosti za oba spola in da nagovarjamo tudi različne ranljive skupine.
Delovanje CPI ima tudi mednarodno razsežnost – kako je s tem?
Delovanje v mednarodnem okolju je v času globalizacije neizogibno. Tega se zavedamo tudi na Centru RS za poklicno izobraževanje, kjer smo z mednarodnim sodelovanjem začeli že leta 1998. Zaposleni na CPI v prostoru Evropske unije sodelujejo v različnih razvojnih skupinah in mednarodnih mrežah, kot so svetovalna skupina Europass, evropsko ogrodje kvalifikacij – EQF, Cedefop, Refernet, WorldSkills Europe itd. Po več letih članstva v organizaciji WorldSkills Europe smo bili povabljeni v članstvo ožje delovne skupine WorldSkills Europe, ki skrbno bedi nad razvojem tekmovanja EuroSkills.