Ob robu političnega dogajanja na Hrvaškem, kjer je predsednik Zoran Milanović napovedal naskok na položaj premierja preko državnozborskih volitev, smo preverili, kaj bi se zgodilo, če bi se za takšno potezo še pred iztekom svojega mandata na primer odločila aktualna slovenska predsednica Nataša Pirc Musar. Pravniki, s katerimi smo se pogovarjali, so vsi po vrsti dejali, da bi bila takšna situacija sicer politično izjemno občutljiva oziroma neprimerna, a da slovenska zakonodaja po drugi strani nikjer izrecno ne prepoveduje tega, da bi predsednik kandidiral za poslanca.
Strokovnjak za ustavno pravo dr. Igor Kaučič je dejal, da na srečo pri nas do takšne situacije še ni prišlo, saj je naša zakonodaja po njegovi oceni s tega vidika podnormirana. »Pri nas tako kot na Hrvaškem ni urejen tako imenovani institut neizvoljivosti. Medtem ko ustava določa, katere funkcije so nezdružljive s predsedniško, vprašanje, kdo, ki opravlja določeno javno funkcijo, ne more kandidirati za drugo funkcijo, preprosto ni urejeno.« Kaučič je opozoril tudi na to, da pri nas ni v pristojnosti ustavnega sodišča, da daje vnaprejšnja mnenja, kot se je v tem primer zgodilo na Hrvaškem. Zastavlja se tudi vprašanje, kdo v kandidacijskem postopku je pristojen, da se izreče v primeru morebitnega tovrstnega spora.
Pravnik dr. Rajko Pirnat sicer opozarja, da bi, kdor koli že bi o tem odločal, težko našel pravno podlago, da se to prepove. »Vsakršen poseg v pasivno volilno pravico bi moral biti v zakonu izrecno določen,« je jasen. Pirnat je opozoril tudi na problem, kako preprečiti, da ne bi predsednik na podlagi svoje funkcije dobil prednosti v volilni kampanji. Da predsednik republike ni enakopraven z drugimi kandidati, saj lahko uporablja državna sredstva in svojo funkcijo, je izpostavil tudi nekdanji ustavni sodnik dr. Ciril Ribičič. Ribičič sicer meni, da bi bilo korektno pred kandidiranjem odstopiti z druge funkcije, saj to kaže na resnost kandidiranja, a da se je v praksi že večkrat zgodilo drugače. Pri tem je spomnil na primer Janeza Podobnika, ki je leta 1997 kot predsednik takratnega sklica državnega zbora, ne da bi prej odstopil, neuspešno kandidiral na volitvah za predsednika republike.