Pred dnevi je v Nigeriji potekal vrh Gospodarske skupnosti zahodnoafriških držav (ECOWAS). Gre za petnajst držav, v katerih je prišlo do prave epidemije državnih udarov. Še novembra sta bila neuspešna državna udara v Sierri Leone in Gvineji Bissau, v zadnjih letih pa so bili uspešni v Maliju, Burkini Faso, Gvineji in Nigru, ki so jim zato zamrznili članstvo v ECOWAS. Na nedeljskem vrhu enajstih članic ECOWAS, ki se ga je udeležila tudi predstavnica ZDA Molly Phee, so vojaške hunte štirih držav pozvali, naj začnejo proces vrnitve v demokracijo.
Enajsterica je za uspešna pogajanja pripravljena odpraviti omejitve pri potovanjih predsednikov, premierjev in ministrov teh štirih držav. A vse bolj očitno je povezovanje hunt v Maliju, Burkini Faso in Nigru proti ECOWAS. Te tri države, ki so izrazito sovražne do Francije, svojega nekdanjega kolonialnega gospodarja, se zdaj dogovarjajo o novi skupni denarni enoti. Kot nekatere druge države ECOWAS so doslej uporabljale frank CFA, francosko kolonialno valuto.
Izpogajan načrt za tranzicijo
Enajsterica zlasti pritiska na hunto v Nigru, naj omogoči vrnitev v demokracijo. Za odpravo sankcij, kot je ustavitev trgovine z Nigrom, so na vrhu zahtevali izpustitev julija letos odstavljenega predsednika Mohameda Bazouma iz hišnega pripora in njegovo vrnitev na oblast. Vojaška hunta je takoj zavrnila možnost, da bi izpustila Bazouma. Nigerija znova grozi z vojaškim posredovanjem.
Zahodne države podpirajo ECOWAS v pritiskih na Niger. Ta zahodnoafriška država je bila namreč pomemben partner pri zajezitvi migrantskih tokov in v boju proti Al Kaidi ter Islamski državi v Sahelu. Po puču pa je hunta, podobno kot lani v Maliju, od Francije zahtevala, da umakne svoje vojake.
Tisoč ameriških vojakov pa še vedno lahko ostane v Nigru. ZDA so pripravljene finančno pomagati Nigru in nadaljevati sodelovanje na varnostnem in gospodarskem področju, a le, če bo ponovno vzpostavljena demokracija, je pojasnila Molly Phee. O tem se je pogovarjala z vojaško hunto. In ni bila edina. Na nigrsko željo je namreč posredoval tudi Togo. Kot kaže, so vsi pritiski sedaj obrodili sadove. Kot je namreč sporočil zunanji minister Toga Robert Dussey, je hunta pristala na vrnitev k demokraciji in na načrt tranzicije. Tega bodo sedaj predstavili združenju ECOWAS.
Tihotapcev ne preganjajo več
Za EU, ki bi lahko postala tarča džihadistov iz Sahela, je zelo problematično, da je hunta v Nigru konec novembra odpravila zakon proti tihotapcem ljudi iz leta 2015. Prav skozi Niger namreč potekajo glavne migrantske poti iz osrednjega dela Afrike proti Sredozemlju.
V prvih šestih mesecih leta 2016, ko se še niso povsem čutile posledice novega zakona, je Mednarodna organizacija za migracije (IOM) ocenila, da je več kot 300.000 ljudi preko Nigra pripotovalo v Libijo ali Alžirijo s ciljem, da pridejo v EU. V prvi polovici leta 2023 naj bi jih bilo 60.000. Konec leta 2015, ko je Niger postal glavni partner EU v boju proti nezakonitim migracijam, so oblasti začele zapirati tihotapce migrantov. Ti so zatem ubrali daljše in bolj nevarne poti. Sedanja odločitev hunte je še en velik udarec prizadevanjem EU, da bi afriške migrante ustavljala že na afriških tleh.
