Predlog, da se Galerija Dessa na Židovski stezi 4 razglasi za kulturni spomenik lokalnega pomena, ki so ga podali konservatorji ljubljanske enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, bodo mestni svetniki Mestne občine Ljubljana obravnavali na seji v ponedeljek, 25. marca. Cilj spomeniške zaščite je zagotavljanje nadaljnjega celovitega ohranjanja postmodernistične arhitekturne zasnove, ki je nastala v osemdesetih letih prejšnjega stoletja in je ostala neokrnjena.
Notranjost prve slovenske arhitekturne galerije, Galerije Dessa, ki je od začetka svojega delovanja pomembno vpeta v domači in mednarodni strokovni prostor, je zasnoval arhitekt Boris Podrecca. »Ob svojem nastanku sta arhitekturna zasnova in izvedba postavili nova merila arhitekturnega oblikovanja in bili opaženi daleč preko meja tedanje države. Ureditev je v celoti ohranjena in njena arhitekturna kvaliteta je še vedno aktualna,« so zapisali v obrazložitvi predloga za razglasitev kulturnega spomenika.
Vsak prostor posvečen eni vrsti materiala
Ob oblikovanju interjerja galerije je Boris Podrecca imel pred očmi, da snuje prostor za slovenske arhitekte. »Zato je skozi svojo rešitev arhitektom poslal simbolično sporočilo o razumevanju dunajske tradicije, ki jo je v ljubljansko šolo za arhitekturo prinesel naš največji arhitekt Jože Plečnik,« je še navedeno v predlogu o zaščiti Galerije Dessa.
Podrecca se je pri zasnovi naslonil na izročilo dunajskega arhitekta Gottfrieda Semperja in njegovo teorijo o temeljnih elementih arhitekture: menjavi materialov, obrtniškem izvoru arhitekture in fasadi kot plašču. Za Semperja so bili kamen, les, keramika in tekstil najpomembnejši materiali, čemur je Podrecca sledil, ko je vsakega od štirih prostorov galerije posvetil enemu od teh materialov. Razstavni prostor je s tlemi iz umetnega kamna tako zavezan kamnu in knjižnica lesu, keramika oziroma njena zamenjava v obliki plastike opredeljuje pisarno, medtem ko oblikovanje sejne sobe izhaja iz tekstilnih zakonitosti. V sejni sobi je lestenec oblikovan iz kovine, vendar s tem, ko »visi« na dveh nosilcih, povzema lastnosti vrvi. Prav tako se sive črte na belem zidu nanašajo na tekstil, podobni menjavi materialov pa lahko sledimo tudi v pisarni, kjer je nad umivalnikom preproga z resicami, vendar izvedena v keramiki. V obrazložitvi je navedenih še več referenc in interpretacij Semperjevega razmišljanja ter drugih odlik arhitekture galerijskega prostora. Med njimi je tudi vodnjak, ki opredeljuje središče prostora. Če je za Semperja srce hiše predstavljalo ognjišče, okoli katerega so se zbirali ljudje, je Podrecca v središče galerijskega prostora postavil vodnjak, kot simbol kreativnosti.
Galerija je nastala v zadnjih letih Jugoslavije
Začetki prve slovenske arhitekturne galerije vodijo v leto 1982, ko so si samostojni arhitekti izborili status samostojnih kulturnih delavcev. Kar je tlakovalo pot ustanovitvi trajne delovne skupnosti samostojnih kulturnih delavcev – arhitektov, ki naj bi svojim članom zagotovila socialni status in jim s skupno administracijo olajšala poslovanje. Čez čas je sledila vzpostavitev Galerije Dessa – ime je akronim za Delovno skupnost samostojnih arhitektov – ki je svoja vrata na Židovski stezi odprla leta 1989. Vse od začetka in do leta 2013 sta galerijo vodila Andrej Hrausky in Majda Cajnko, oba arhitekta. Za dolgoletno angažirano in uspešno vodenje Galerije Dessa sta Andrej Hrausky in Majda Cajnko prejela Plečnikovo odličje za življenjsko delo. Galerijo sedaj vodi naslednja generacija arhitektov z direktorico Majo Ivanič.
