V soboto bodo na 24-milijonskem Tajvanu potekale demokratične predsedniške in parlamentarne volitve. Zanimivo bo videti, kako se bo na rezultate odzvala nedemokratična Kitajska, ki ima ta otok s 24 milijoni prebivalcev za del svojega ozemlja. Zlasti v zadnjih letih je Peking z vojaškimi ladjami in preleti letal izvajal psihološki pritisk na Tajvance. Vendar se zdi, da si zaradi gospodarskih interesov in ameriške vojaške premoči Kitajska ne bo upala vojaško napasti otoka. Tajvan je sicer gospodarsko izjemno pomemben, saj proizvaja 90 odstotkov tehnološko najzahtevnejših mikročipov. Brez uvoza teh Kitajska danes ne bi bila prva v proizvodnji električnih avtomobilov.
Zdravnik proti policistu
Sedanja tajvanska predsednica Tsai Ing Wen končuje svoj drugi mandat in ne more več kandidirati. Možnosti za zmago ima 64-letni podpredsednik William Lai, ki je kot ona iz Demokratske napredne stranke (DNS), tako da se tudi on brezkompromisno zavzema za tajvansko suverenost in povezovanje z drugimi demokratičnimi državami, predvsem z ZDA. »Samo s prizadevanjem za močno obrambo bomo zavarovali Tajvan,« je v soboto na zborovanju dejal Lai, po poklicu zdravnik, specialist za hrbtenico. Kljub temu pa je naklonjen gospodarskemu sodelovanju s Kitajsko. DNS, ki jo v Pekingu označujejo za »separatistično« stranko, ni nikoli poskušala de iure razglasiti neodvisnosti Tajvana, tudi zato, ker bi Peking tem primeru morda takoj vojaško posredoval.
Laiev glavni tekmec je 66-letni Hou Yu Ih iz stranke Kuomintang (KMT), nekdanji policist, inšpektor in direktor, ki je za dobre odnose s Pekingom. Ker pa Tajvanci večinsko podpirajo sedanje stanje de facto neodvisnosti, menda tudi sam zagovarja status quo. Po usodi, ki je v zadnjih letih z odpravo avtonomije in demokracije doletela Hongkong, tako menda nasprotuje tudi združevanju po konceptu »ena država, dva sistema«.
Kje se prepirata dva ...
Po anketah naj bi Lai na volitvah, ki ne bodo imele drugega kroga, dobil od 33 do 39 odstotkov glasov, Hou pa od 30 do 36 odstotkov. Na tretjem mestu naj bi bil z okoli četrtino glasov in precejšnjo podporo med mladimi 64-letni Ko Wen Je, nekdanji župan Tajpeja. Leta 2019 je ustanovil Tajvansko ljudsko stranko (TLS), ki naj bi bila nekje na sredini med DNS in KMT. V resnici je tudi TLS za zbliževanje in dobre odnose s Kitajsko. Sicer sta se Hou in Ko lani hotela povezati proti Laiu, a se nobeden od njiju ni hotel odpovedati kandidaturi v prid drugemu. Tako še naprej najbolje kaže Laiu. Ker pa rezultati anket ves čas precej nihajo, bi lahko v zadnjih desetih dneh pred volitvami, ko je objavljanje anket prepovedano, prišlo do preobrata.
V soboto bodo tudi parlamentarne volitve. TLS upa, da bo s svojimi poslanci preprečila absolutno večino vladajoče DNS. Lai pa poziva volilce, naj glasujejo za njegovo DNS, sicer kot predsednik ne bo mogel učinkovito voditi države. Velika zmaga Laia in DNS bi bila pomembno sporočilo Pekingu, da se Tajvanci nikakor nočejo združiti s Kitajsko.
Pozivi Pekinga ZDA
Kitajski generali pa so te dni ameriškim izjavili, da Kitajska ne bo nikoli niti malo popustila glede Tajvana, in pozvali, naj ZDA prenehajo oboroževati Tajvan. V ponedeljek in torek so se namreč oboji srečali, da bi z odpiranjem komunikacijskih kanalov zmanjšali nevarnost incidentov na območju Tajvana in v Južnokitajskem morju, kjer ZDA branijo interese Filipinov in drugih zaveznic. »Kitajska vojaška delegacija je zahtevala od ZDA, da spoštujejo načelo ene Kitajske na zelo konkreten način, in sicer tako da prenehajo oboroževati Tajvan,« je zapisano v sporočilu za javnost kitajskega obrambnega ministrstva.
ZDA sicer nimajo uradnih diplomatskih odnosov s Tajvanom in priznavajo Pekingu, da predstavlja edino legitimno kitajsko državo, hkrati pa s pošiljkami orožja in svojimi letalonosilkami branijo de facto neodvisnost Tajvana, ki so mu po lastnem zakonu dolžne pomagati, da se je sposoben braniti. Za sedanje pogovore kitajskih in ameriških generalov sta se novembra dogovorila ameriški in kitajski predsednik Joe Biden in Xi Jinping, potem ko jih celo leto po zaostritvi odnosov zaradi Tajvana ni bilo.
