Kot glasbenik, kulturni organizator in kot nekdo, ki živi v Sloveniji, ta orkester dobro poznam. V zadnjih letih sem užival v njihovih odličnih koncertih in imel srečo, da sem z njimi sodeloval tudi kot solist. Številni predani člani orkestra so postali moji prijatelji, lahko sem pozorno spremljal različne izzive in neštete uspehe te zgodovinske ustanove. Navdušen sem bil nad ambicioznostjo, prilagodljivostjo in vztrajnostjo orkestra pri zagotavljanju visoke kakovosti in široke raznolikosti njegovega muziciranja.
Javnost se je resnično odzvala – njihovi koncerti so bili v zadnjih letih izredno dobro obiskani. Poleg velikega števila prodanih abonmajev ter tradicionalnih simfoničnih koncertov je orkester ustvaril inovativne otroške koncerte, naročal in izvajal nova dela slovenskih skladateljev ter oblikoval dolgoročna partnerstva s pop, rock in folk izvajalci. Ta številna umetniška prizadevanja imajo državljanke in državljani vedno priložnost spremljati preko dobro pripravljenih televizijskih oddaj in radijskih prenosov. Ugledni gostujoči umetniki in ljubitelji glasbe, ki prihajajo v Ljubljano z vsega sveta, o orkestru in njegovem občinstvu vedno govorijo z veliko mero spoštovanja in navdušenja, takšne novice pa se hitro širijo. S tem glasbeni ugled Slovenije neprestano raste, njena glasba pa postaja prepoznavnejša po vsem svetu.
Vse to je orkester dosegel kljub (nezasluženo!) nezadostnemu proračunu, kar le še poudari predanost glasbenikov in vodstva službi javnosti ter njihovo neomajno prizadevanje za to, da ostajajo navdih raznolikemu občinstvu. Umetnike, ki so sposobni s tako omejenimi finančnimi sredstvi opraviti tako veliko delo, bi bilo nujno podpreti s povečanjem proračuna, to bi bil logičen korak. Zmanjšanje proračuna, kaj šele popolno uničenje skoraj 70-letne institucije, pa je nepredstavljivo kratkoviden predlog, zlasti v času, ko se država Slovenija ponaša z doslej največjim mednarodnim ugledom, visoko kakovostjo življenja, splošno rastjo plač in donosnim turizmom.
Obstajajo enostavne in pravične rešitve. Za zagotovitev nadaljnjega financiranja glasbene produkcije RTV Slovenija ter drugih kulturnih in novinarskih storitev bi lahko Slovenija sprejela ukrepe, ki so jih že sprejele številne druge evropske države, kot so Danska, Nemčija, Belgija, Francija, Švedska, Norveška in Nizozemska. To so le nekatere, ki so poenostavile svoje televizijske naročnine in jih uvedle kot obvezne za vse državljane, pogosto pa so jih celo vključile v splošne davke, enako kot financirajo vse ostale javne službe.
To se v današnjih razmerah, ko ima praktično vsak državljan v roki ali doma naprave, ki mu omogočajo takojšen dostop do javnega novinarstva, televizijske in radijske produkcije, zdi logičen korak. Ta preprosta rešitev pravičneje porazdeli stroške in tako zniža povprečni prispevek na osebo za vse državljane, obenem pa zagotovi zanesljivo financiranje tistega, kar dela kulturno življenje te čudovite države živo, smiselno, povezovalno in vključujoče. Vsak Slovenec pa bi bil ponosen, da s svojo stalno podporo spodbuja umetniško odličnost in glasbeno produkcijo, v kateri ne uživa le on in njegovi sodržavljani v tem trenutku, temveč bodo tudi naslednje generacije in milijoni obiskovalcev, ki prihajajo v Slovenijo.
Skupaj s številnimi somišljeniki prosim tiste, ki smo jim zaupali privilegij in dolžnost, da skrbijo za prihodnost Slovenije, naj pokažejo etični pogum in politično domišljijo, ki si ju zasluži vsa država in neutrudni ustvarjalci v njenih kulturnih ustanovah. Konstruktivne rešitve obstajajo, uspešno jih je izvedlo že na desetine držav. Treba je le pogledati malo dlje od svojega nosu.
Če se lahko iz zgodovine česa naučimo, je to dejstvo, da je ob amputiranju, uničenju ali zasužnjenju kulturnih institucij in novinarstva neizogibno ogrožena tudi sama demokracija. Najprej se to zgodi zaradi neznanja, nato sledi nestrpnost, ki nazadnje rodi nasilje.
Politiki in upravljavci; izpolnite svojo odgovornost do slovenskega kulturnega bogastva, z njegovim uničenjem lahko resnično zelo malo pridobimo, lahko pa vse izgubimo.
Tommaso Lonquich, glasbenik in psihoanalitik