Nobelov nagrajenec in direktor Inštituta Francis Crick v Londonu je svojo uspešno kariero posvetil odkrivanju skrivnosti genov. Toda svojo genetsko skrivnost je razvozlal šele pri 75 letih: potem ko je pri 57 letih izvedel, da je ženska, za katero je mislil, da je njegova starejša sestra, pravzaprav njegova mati, je nedavno odkril tudi, kdo je njegov biološki oče.
Leta 2006 je Paul Nurse kot vodja prestižne univerze Rockefeller v New Yorku zaprosil za zeleno karto. Toda ameriško ministrstvo za domovinsko varnost je njegovo prošnjo zavrnilo, ker da je njegov rojstni list nepopoln. Originalni dokument iz Velike Britanije, ki ga je naročil, ga je šokiral. »Pisalo je, da je moja mati Miriam, za katero sem bil prepričan, da je moja starejša sestra. Ime očeta ni bilo znano, je povedal Nurse v podcastu »My Family's Secret: Sir Paul Nurse.«
57 let je torej živel v prepričanju, da so ljudje, ki jih je imel za svoje starše, pravzaprav njegovi stari starši, Miriam, njegova 18-letna sestra, pa je bila pravzaprav njegova mati. Miriam je umrla leta 2000, njeni starši, Paulovi stari starši, ki ju je do takrat imel za očeta in mamo, pa so umrli že veliko prej. Paul Nurse je nemudoma stopil v stik s svojimi strici, ki jih je do tedaj imel za starejše brate, a so bili tudi ti šokirani: o družinski skrivnosti niso vedeli ničesar.
»Mamo so želeli zaščititi pred sramoto«
Za pomoč se je obrnil na 11 let starejšo sorodnico iz domačega Norwicha. »Povedala mi je, da je moja mama Miriam zanosila pri 17 letih in so jo nekaj mesecev pred mojim rojstvom poslali k sorodnikom v Norwich. Potem je tja prišla tudi moja babica in me kot svojega četrtega otroka vzela k sebi. Stari starši so želeli zaščititi svojo hčerko, to je mojo mamo, pred sramoto - je dejal Nurse. Miriam svojemu možu nikoli ni povedala resnice o Paulu, poleg tega je zbolela za multiplo sklerozo in umrla pri 70 letih. »Ko je umrla, so bile ob njeni postelji slike štirih malčkov: njenih treh otrok in mene.«
Ko je izvedel resnico o svojem izvoru, je Paul Nurse začel iskati svojega biološkega očeta
Sprva je predvideval, da je njegov oče študent ali kak moški na začetku akademske kariere, ki se je »pozabaval« z njegovo mamo, nato pa ji prepustil probleme zaradi nezaželenega otroka. Večkrat je bil že, da je našel očeta, a se je po analizi DNK izkazalo, da se je zmotil. Malodušen zaradi neuspešnih poskusov je opustil iskanje biološkega očeta.
Spoznanje v Hirošimi
Prelomnica se je zgodila poleti lani, ko so praznovali 70. obletnico odkritja strukture DNK. Ob tej priložnosti sta v BBC-jevi znanstveni oddaji The Infinite Monkey Cage med drugim nastopila Paul Nurse in Turi King, kanadsko-britanska strokovnjakinja za genetiko in genealoginja, ki se je ukvarjala z identifikacijo DNK angleškega kralja Riharda III. Nekaj dni pozneje na znanstveni konferenci v Hirošimi mu je King sporočila, da se ji zdi, da je našla njegovega očeta ter polbrate in sestre. King je zato pisala enemu od možnih Paulovih polbratov in ga vprašala, ali bi pristal na genetski test. Po 18 letih iskanja je Paul Nurse ugotovil, kdo je njegov biološki oče.
»Bil sem v majhni hotelski sobi v Hirošimi, ko se je moj svet spremenil. Dobil sem šest novih polbratov in polsester,« je povedal Nurse. Izkazalo se je, da je njegov biološki oče živel blizu družine v Alpertonu in je bil po drugi svetovni vojni vpoklican in poslan v Egipt. Nurse verjame, da je mamo Miriam spoznal leta 1948, ko je bil na dopustu v Londonu. Po demobilizaciji in vrnitvi iz Egipta je delal kot voznik avtobusa v Londonu in kot voznik tovornjaka. Dvakrat se je poročil in imel šest otrok. »Nenavadno je, da je šel moj oče mimo postaje blizu moje hiše, kjer sem kot otrok čakal na avtobus. Nisem vedel, da hodim v isto osnovno šolo kot moja polsestra.«
Njegov biološki oče je umrl leta 2017, Paul Nurse pa ostaja v stiku s svojimi novimi polbrati in sestrami. Ima fotografije svojega očeta in ugotovil je, kako podobna sta si po videzu in obnašanju. Na eni fotografiji oče zamišljeno sedi, z roko podprto brado, pred njim pa je kozarec rdečega vina. Od nedavno najdenih polbratov in polsester je izvedel tudi, da je bil njegov oče, čeprav brez formalne izobrazbe, radoveden človek, ki je strastno bral. »Ne vem, če je moj oče sploh izvedel, da obstajam. Potem ko je bil demobiliziran, je morda videl mojo babico, kako potiska otroški voziček na tem območju in se pretvarja, da je mati.«
S slavnim britanskim genetikom smo lani naredili intervju v Objektivu: »Med nami in kvasovkami je več kot milijarda let razvoja. A vendar smo v sorodu.«
