Sodniki bodo izredni protest začeli na obletnico odmevne zaveze predsednika vlade Roberta Goloba »o srečnem koncu« s 600 evrih bruto dodatka na plače sodnikov. V času prilagojenega načina poslovanja, ki bo trajal do 24. januarja, bodo opravljali procesna dejanja le v zadevah, ki so nujne po zakonu. To med drugim pomeni, da lahko sodniki prekličejo že razpisane obravnave ali ne razpišejo novih ter da na višjem sodišču v času prilagojenega poslovanja ne bo sej.
Na današnji seji glavnega odbora sodniškega društva so sprejeli tudi sklep, s katerim pozivajo vse sodnike, da zamrznejo svoje sodelovanje v različnih komisijah in organih, ustanovljenih s strani izvršilne veje oblasti, kot so delovne skupine, različne izpitne komisije, tudi za pravniški državni izpit in izpite iz upravnega postopka, izpite za stečajne upravitelje, izvršitelje, volilne komisije, izobraževalne dogodke centra za izobraževanje v pravosodju. Evropskega komisarja za pravosodje Didierja Reyndersa bodo obvestili o možnosti nesodelovanja sodnikov pri izvedbi evropskih volitev.
Proučili bodo tudi možnosti za vložitev kazenske ovadbe zoper nosilce izvršilne in zakonodajne veje oblasti, Sodni svet pa bodo pozvali, da na ustavno sodišče vloži zahtevo za določitev načina izvršitve ustavne odločbe glede sodniških plač.
Ustavno sodišče je junija odločilo, da so plače sodnikov prenizke, zakonodajalcu pa naložilo, da neustavnost odpravi do 3. januarja. To se ni zgodilo, zato so sodniki danes za eno uro protestno prekinili delo, pridružili pa so se jim tudi tožilci.
Protestirali proti kršenju pravnega reda
V protestni izjavi, ki so jo pripravili v Slovenskem sodniškem društvu, so izpostavili, da protestirajo proti kršenju pravnega reda in ker vlada in državni zbor ignorirata odločbo ustavnega sodišča, in sicer prav to, ki varuje neodvisnost sodstva proti izvršni in zakonodajni veji oblasti. »S tem so predstavniki izvršne in zakonodajne oblasti zlorabili svojo moč, nam sodnikom v posmeh, vsem skupaj pa v hudo sramoto,« so zapisali v izjavi.
Sodniki zahtevajo, da se z izvršitvijo ustavne odločbe nemudoma zagotovijo dostojni materialni pogoji za neodvisno delo sodnikov in primerljiv položaj, ki ga imajo sodniki po ustavi s predstavniki zakonodajne in izvršne veje oblasti. Neto plača najnižje plačanega sodnika za okoli 1300 evrov zaostaja za prejemki najnižje plačanega poslanca in celo neto plača vrhovnega sodnika je nižja od neto prejemkov najnižje plačanega poslanca, so med drugim izpostavili v izjavi.
S protestno izjavo so se odzvali tudi tožilci. Predsednik Društva državnih tožilcev Slovenije Boštjan Valenčič je v izjavi za medije povedal, da od vlade in državnega zbora pričakujejo dosledno spoštovanje načela pravne države, torej takojšnjo uresničitev odločbe ustavnega sodišča. Če se to ne bo zgodilo, bodo tožilci ta ali prihodnji mesec stavkali, nadaljevali bodo tudi postopek vlaganja tožbe, je napovedal.
Glede argumenta vlade, da bo ustavno odločbo uresničila v okviru prenove plačnega sistema v javnem sektorju, je dejal, da gre za dve ločeni področji, torej na eni strani za reformo plačnega sistema, na drugi strani pa za odpravo plačnih nesorazmerij, ki jih je ugotovilo ustavno sodišče.
»Slednja odločba je zavezujoča in neodložljiva. Žal ti dejstvi vladi oziroma njenemu predsedniku nista popolnoma jasni. Vlada izvršitev ustavne odločbe pogojuje z doseganjem dogovora z vsemi drugimi sindikati, kar pa po našem mnenju kaže na popolno nerazumevanje načel pravne države in vladavine prava. Z drugimi besedami, sindikati vlado očitno silijo v nespoštovanje načela pravne države,« je dejal Valenčič.
Odstop državne sekretarke
Neuspešna pogajanja o sodniških plačah so bila tudi povod za današnji odstop državne sekretarke na ministrstvu za pravosodje Valerije Jelen Kosi. Kot je zapisala v odstopni izjavi, je kot pravnica vso svojo poklicno kariero zavezana spoštovanju načel pravne države, zato ne more biti del oblasti, ki se samovoljno ter avtoritarno odloča, katere ustavne odločbe so po njenem prepričanju tako pomembne, da jih bo spoštovala, in katere niso.
Sodnike in tožilce so v njihovih prizadevanjih za uresničitev ustavne odločbe podprli tudi predsednik vrhovnega sodišča Miodrag Đorđević in državni odvetniki. Đorđević je izjavil, da protestnim shodom sodnikov ne nasprotuje, saj gre za legitimno obliko izražanja protesta, razume pa njihovo nezadovoljstvo. Izpostavil je, da protestirajo predvsem proti kršenju pravnega reda ter se zavzemajo za spoštovanje pravne države, neodvisnost sodstva in delitev oblasti.
Varuh človekovih pravic Peter Svetina pa je opozoril, da je neizvrševanje sodb ustavnega sodišča sistemski problem in pomeni veliko kršitev načela pravne države. Ob tem je Svetina izpostavil svoje priporočilo iz leta 2020, da naj vlada ustanovi mehanizem za koordinacijo izvrševanja odločb ustavnega sodišča, ki bi nudil strokovno podporo odločevalcem.
Odzval se je tudi predsednik Sodnega sveta Vladimir Horvat. Kot je napovedal, bo Sodni svet nastalo situacijo obravnaval prihodnji četrtek, ko se bodo verjetno odločili tudi, da na ustavno sodišče vložijo zahtevo za izvršitev ustavne odločbe glede sodniških plač. Na kakšen način in s kakšno vsebino, pa bo predmet razprave v četrtek, je pojasnil.
O tem je spomnil, da so z nastalo situacijo že seznanili pristojne evropske institucije. Prejeli so že prvi odziv direktorata za pravosodje in potrošnike Evropske komisije z obljubo, da bodo njihov dopis zelo skrbno proučili. Predsednik Sodnega sveta pričakuje tudi, da bo ta problematika vključena v poročilo o vladavini prava v Sloveniji.
Minister za javno upravo Franc Props pa je danes poudaril, da problematike sodniških plač ne bodo urejali ločeno, temveč hkrati z dogovorom o plačah v javnem sektorju. Ko bodo končana dogovarjanja o plačah za celotni javni sektor, bodo hkrati udejanjili tudi odločbo ustavnega sodišča o sodniških plačah, je napovedal. Bodo pa poskušali iskanje rešitev kar najbolj pospešiti, je dodal minister. Že z naslednjim tednom bodo aktivno pristopili k nadaljevanju pogajanj za celotni javni sektor, že sedaj pa ta tečejo s posameznimi sindikati, je poudaril.
