Golob se je v govoru spomnil občutkov ob plebiscitu pred 33 leti, ko so se volivke in volivci z nekaj negotovosti, ampak neizmernim pričakovanjem odpravljali na volišča. Čutili so ponos. »Ker smo vedeli, da smo sestavni del zgodovine, ki se v državi piše samo enkrat,« je dejal. Obenem pa je bilo tudi neizmerno veselje ob enotnosti. »Če kdaj, smo se lahko takrat zavedeli, da je enotnost tista, ki je ključen predpogoj za največje, v tem primeru narodove zmage,« je izpostavil.
Prepričan je, da danes, 33 let po tem, delimo enotno mnenje, da je bila osamosvojitev Slovenije zgodba o uspehu, »zgodba, ki nas lahko navdihuje, ne le za današnje čase, ampak tudi za svetlejšo prihodnost«.
Pa vendar nobena zgodba o uspehu sama po sebi ne zakoliči zgodovine. »Lahko nam je navdih, ni pa garant za uspeh. Vsako kolektivno zgodbo moramo vsak dan znova dograjevati in dograjujemo jo vsi s svojimi individualnimi zgodbami o uspehu,« je pojasnil.
Poleg uspehov športnikov, kulturnikov, strokovnjakov in znanstvenikov, gospodarstvenikov, je izpostavil zgodbo o uspehu Beti Hohler, ki je bila nedavno izvoljena za sodnico Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC), kar šteje za uspeh celotne države, »uspeh naše zgodbe o osamosvojitvi«. »Beti Hohler je dokazala dvoje: da takrat, ko imaš znanje, požrtvovalnost in pogum, takrat so vsa vrata odprta; in dokazala je, da takrat, ko uspeš sam, s trdim delom, si v ponos in ugled celotni državi,« je dejal Golob.
Kolektivna zmaga, ki jo je na prav tako na mednarodnem parketu doživela Slovenija, in ne bi bila možna, če v njenih prizadevanjih ne bi bili enotni, pa je mesto v Varnostnem svetu ZN. »In ravno to naj nam bo navdih, da takrat, ko želimo doživljati največje kolektivne zmage, moramo za vsako ceno ohraniti enotnost, ker je enotnost tista, ki nas ne potrjuje samo navznoter, kot državo ali narod, ampak predvsem daje kredibilnost navzven. Ker takrat, ko sami verjamemo vase in dosežemo enotnost, takrat nam verjamejo tudi vsi ostali,« je prepričan Golob.
Z uspehi pa prihaja tudi odgovornost. In tako bosta prav področji pravne države in svetovnega miru tisti, kjer bodo oči vsega sveta še bolj zazrte v nas, »kjer bomo v prihodnjem letu dokazovali ne samo sebi, ampak celemu svetu, da je ugled, ki ga uživamo, vreden zaupanja,« je dejal.
Podobno je z odgovornostjo na domačem terenu. Dejal je, da se je svoje odgovornosti najbolj zavedel ob avgustovskih ujmah, in priznal, da se je tedaj pojavljala negotovost, ali v vladi zmorejo. »A preobrat je sledil na terenu, ko smo doživeli srčnost, predanost, nesebičnost in solidarnost vseh, enotnost v najboljšem pomenu besede,« je dejal in dodal, da je bilo to navdih, da so začeli vrteti telefone in da so verjeli, da bo Slovenija zaradi svojega ugleda in preteklih dejanj dobila pomoč tudi od drugje.
Nekatere obljube, ki so bile dane, sicer zahtevajo svoj čas, enako je z obljubami vlade, ki je po prevzemu mandata napovedala smele projekte, ki terjajo dva mandata. Obljubil je nadaljevanje te poti, ob tem pa naštel nekaj že doseženih ciljev, od spopada z energetsko draginjo do dviga sredstev za razvoj, znanost in inovacije ter preoblikovanje dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja.
Ob koncu pa je zaključil z željo, da vse navduši za en skupen cilj. »In to je, da skupaj vsak naš korak namenimo pozitivni družbeni klimi. Ko bomo ta cilj uspeli doseči in ko se bomo uspeli okoli njega poenotiti, bomo lahko govorili o tem, da smo na poti v družbo blaginje,« je sklenil Golob.