Ko je mati britanskega kralja Elizabeta II. leta 1952 podedovala prestol, je postala uradna šefinja države ne samo v Britaniji, ampak v še 32 neodvisnih državah po svetu. Ko je Karel III. septembra 2022 zasedel prestol, je postal kralj in uradni šef države v Britaniji in v »samo« še štirinajstih neodvisnih državah: Antigvi in Barbudi, Avstraliji, Bahamih, Belizeju, Kanadi, Grenadi, Jamajki, Novi Zelandiji, Papui Novi Gvineji, Svetem Krištofu in Nevisu, Sveti Luciji, Svetem Vincentu in Grenadinu, Salomonovih otokih in Tuvaluju.
Avstralci so leta 1999 razmišljali o tem, da dajo kralju slovo in postanejo republika. Na referendumu tega leta pa so potem republiko zavrnili s 55 odstotki glasov. Zdaj so pričakovali, da bodo letos dobili drugo priložnost za to, ker raziskave javnega mnenja, posebno po kraljičini smrti, kažejo, da si solidna večina (od 53 do celo 70 odstotkov) želi konca monarhije. Tako so mislili tudi zato, ker je referendum za letos napovedal laburistični premier Anthony Albanese, že dolgo glasen zagovornik republike, ki je samo nekaj dni po zmagi na volitvah leta 2022 požel veliko hvalo republikancev, ko je v vladi ustvaril novo delovno mesto ministrskega pomočnika za republiko.
Prav njemu, Mattu Thistlehwaitu, pa je zdaj prepustil seznanitev javnosti s tem, da referendum prelagajo za nedoločen čas. »Referendum trenutno ni vladina prioriteta,« je dejal. Ni pa odgovoril na vprašanje o tem, ali je kot član vlade, pristojen za republiko, še potreben v vladi. In kdaj bo referendum? »Ne bom govoril o časovnici. Trenutno je naša prioriteta spoprijemanje z draginjsko krizo. Edino prav je, da se vlada osredotoči na to,« je odgovoril Thistlehwaite in posredno razkril, da je vlada preložila letošnji referendum zaradi bojazni, da bi jo dovolj volilcev, ki so kritični do njenega spoprijemanja z draginjsko krizo, na referendumu kaznovalo z glasom za monarhije.
Streznitveni lanski poraz
V dobršni meri je na odložitev referenduma o republiki vplival izid lanskega referenduma, na katerem je kar 60 odstotkov Avstralcev glasovalo proti naprednemu načrtu vlade o tem, da bi povečali pravice avtohtonega prebivalstva. Po tem predlogu bi z dopolnitvijo ustave ustvarili njihovo svetovalno telo, ki bi sodelovalo z vlado. Zavrnili so ga v vseh šestih zveznih državah. Zagovorniki načrta so trdili, da bi to združilo Avstralijo, nasprotniki pa, da bi ravno nasprotno to razdvojilo Avstralijo, v kateri bi bili nekateri bolj enaki od drugih, pa tudi, da bi to svetovalno telo upočasnilo odločanje vlade.
Kakor koli, Karel III. si je oddahnil, ker zaradi domače avstralske politike do nadaljnjega ostaja tudi avstralski kralj in ker bosta imela s kraljico Camillo med letošnjim obiskom v Avstraliji priložnost očarati Avstralce ter, kar je sicer malo verjetno, spremeniti javno mnenje v prid monarhiji. Izguba Avstralije bi bila hud udarec za britansko monarhijo, ki pa se vendarle zdi neizogibna. Če bo Albanesejeva laburistična vlada zmagala na prihodnjih volitvah leta 2025, se bo referendum o republiki zgodil zelo hitro. Pri tem pa ne gre samo za Avstralijo, saj je primopredaja prestola v Londonu tudi v vseh preostalih trinajstih »kraljestvih« zmanjšala naklonjenost monarhiji. Elizabeta II. je bila zelo dolgo zelo priljubljena, zdaj je ni več.
