Slovenske zdravnike glede zdravstvenega sistema v prihodnje najbolj skrbi pomanjkanje zdravnikov (61 odstotkov), privatizacija zdravstvenega sistema (18 odstotkov), staranje populacije (15 odstotkov) in dostopnost do zdravstvenih storitev (pet odstotkov).
V raziskavi Digital Doctor je odgovore prispevalo več kot 9300 zdravnikov iz devetih držav - Bolgarije, Češke, Hrvaške, Italije, Nemčije, Romunije, Slovaške, Slovenije in Srbije - kjer je na voljo medicinska aplikacija Mediately. Iz Slovenije je sodelovalo 418 zdravnikov, od tega je bilo 26 odstotkov družinskih zdravnikov. Po podatkih Zdravniške zbornice Slovenije je bilo v Sloveniji 1. avgusta lani sicer aktivnih 7127 zdravnikov.
Po rezultatih raziskave je 39 odstotkov sodleujočih zdravnikov poročalo o večjem zadovoljstvu v službi, kar nakazuje na pozitivni trend, so pojasnili v podjetju. Kljub temu pa bi jih 46 odstotkov razmislilo o selitvi, če bi jim ponudili službo v tujini.
Skoraj polovica vprašanih (46 odstotkov) je izrazila zaskrbljenost zaradi pomanjkanja zdravnikov. Sledi zaskrbljenost glede dostopa do zdravstvenih storitev ter privatizacije v zdravstvu. Pri tem opažajo razlike med državami - najbolj so glede privatizacije zaskrbljeni italijanski zdravniki (45 odstotkov).
Skoraj polovica vprašanih bi razmislila o selitvi, če bi jim ponudili službo v tujini – najbolj naklonjeni temu so srbski (58 odstotkov), hrvaški (50 odstotkov) ter italijanski (45 odstotkov) zdravniki.
Leto 2023 je zaznamoval bliskovit razvoj umetne inteligence in orodij za umetno inteligenco. Zato so v podjetju Mediately želeli razumeti, kako umetno inteligenco in orodja dojemajo zdravniki.
Nekaj manj kot tretjina zdravnikov umetno inteligenco že uporablja (12 odstotkov) ali ima namen uporabljati (18 odstotkov). Tretjina (29 odstotkov) je bolj previdna in bi umetno inteligenco uporabila v prihodnje, ko bo izboljšana. Tretjina (30 odstotkov) še nima mnenja o umetni inteligenci. Le osem odstotkov zdravnikov ima jasno negativno mnenje o umetni inteligenci in je na splošno ne bodo uporabljali, ker ji ne zaupajo, so odgovorili.
V okviru raziskave so zdravnike spraševali tudi o tem, koliko zdravil jemlje njihov povprečni bolnik. 47 odstotkov zdravnikov jih je ocenilo, da njihov povprečni bolnik jemlje pet ali več zdravil - strokovni izraz za to je polifarmacija. Takšna količina predpisanih zdravil po navedbah podjetja Mediately prinaša veliko izzivov za zdravnike, saj se s vsakim dodatnim predpisanim zdravilom poveča možnost, da bo prišlo do neželenih učinkov ali interakcij med zdravili.
Kot ključni razlog za polifarmacijo zdravniki navajajo staranje prebivalstva (62 odstotkov), saj se s starostjo bolnika povečuje količina zdravstvenih težav in kroničnih bolezni, ki jih je potrebno zdraviti, so še sporočili iz podjetja.