Pri tem nam elektrika kaj dosti ne more pomagati oz. je s tega vidika celo bolj problematična.
Emisije, ki so posledica proizvodnje in uporabe pnevmatik naj bi bile po zadnjih izsledkih sodeč, morda celo bolj škodljive za okolje, kot izpusti iz izpušnih cevi.
S predstavitvijo predloga emisijskega standarda Euro 7 pa so deležne vse več pozornosti. Le ta namreč predvideva, da bi v okviru onesnaževanja, spremljali tudi izpuste zavor in pnevmatik.
To pomeni, da tudi električni avtomobili ne bodo več brezemisijski – ti so običajno težji, posledično pa je obraba zavor in pnevmatik nekoliko večja v primerjavi z avtomobili z motorjem na notranje izgorevanje iste kategorije.
To seveda niso edini dejavniki, ki jih pri tem velja vzeti v ozir, temveč velja upoštevati še velikost in kakovost pnevmatik, pa tudi učinkovitost zavor in celo način vožnje.
Vpliva avtomobilskih pnevmatik na onesnaževanje okolja ne gre podcenjevati. Po podatkih britanskega podjetja Emissions Analytics bo po vsem svetu proizvedenih skoraj 2 milijardi pnevmatik.
Če bi jih zložili, eno na drugo, bi dosegli luno.
Podjetje Michelin je na podlagi testov ocenilo, da pnevmatike (širom po svetu) ustvarijo približno 3 milijone ton mikrodelcev na leto. Še dodatne 3 milijone pa naj bi se jih ustvarilo med vožnjo.
Emisije trdih delcev (PM 2,5 in PM 10) iz pnevmatik in zavor na testih skoraj vedno presegajo količino iz izpuhov, zato je po študiji strokovnjakov z Imperial College London zmanjšanje 'delcev' obrabe pnevmatik enako pomembno, kot zmanjšanje emisij izpušnih plinov.
Po poročilu Pew Charitable Trust iz leta 2020, naj bi kar 78 odstotkov mikroplastike v oceanu izviralo iz pnevmatik.
Uporabljena mešanica, ki jo v 24 odstotkih predstavlja sintetična guma (izdelana z stranskih produktov nafte) se med vožnjo razgradi in sprošča mikrodelce v okolje. To pa še ni vse.
Ena najnevarnejših je spojina, imenovana 6PPD, ki jo dodajajo pnevmatikam, s čimer želijo preprečiti, da bi počile. Kadar je 6PPD izpostavljen prizemnemu ozonu, se spremeni v vrsto drugih kemikalij - vključno s spojino, za katero je bilo ugotovljeno, da je strupena za številne ribje vrste.
Med drugim je povzročila skorajšnje izumrtje lososa ob delih severnoameriške obale pred leti.
Pnevmatike še dandanes ogrožajo vodno življenje. Znanstveniki napovedujejo, da bodo mikrodelci iz gum največji vir mikroplastike v morjih in oceanih do leta 2050.
Njihov vpliv na okolje sicer ni tako podrobno raziskan kot vpliv emisij, a po poročilu Yale Environment pa naj bi guma v pnevmatikah vsebovala več kot 400 kemikalij in spojin. Med njimi naj bi bile številne celo rakotvorne.
Težav se zavedajo tudi proizvajalci pnevmatik, ki se trudijo najti bolj ekološke alternative klasičnim pnevmatikam.
Continental je na primer leta 2018 že odprl eksperimentalni laboratorij "Taraxagum Lab Anklam", kjer potekajo raziskave o gojenju in predelavi regrata.
Pnevmatike iz slednjega naj bi bile po raziskavah sodeč bolj ekološke in bi lahko v prihodnosti nadomestile kavčukovec. Raziskovalci so kavčuk, pridobljen iz regrata, poimenovali Taraxagum.
Preberite še: Ta avto je premočan tudi za trikratnega svetovnega prvaka formule ena
BONUS VIDEO: Avto magazinove avtomobilske ‘nagrade’ 2023!
Novo na Metroplay: Nik Škrlec iskreno o svoji najljubši tehniki pomnjenja