Pogajalska skupina, v kateri so predstavniki šestih nevladnih kmečkih organizacij (Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, Sindikata kmetov Slovenije, Zadružne zveze Slovenije, Zveze slovenske podeželske mladine, Zveze kmetic Slovenije ter Združenja hribovskih in gorskih kmetov Slovenije), je za danes napovedani traktorski protest v Ljubljani odpovedala. Kmečki voditelji so včeraj opoldan z ministrico za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Matejo Čalušić podpisali dogovor o načinu uresničevanja protestnih zahtev kmetov, s katerim se je na dopisni seji seznanila tudi vlada.
Pogajanja so končana
Iz dogovora izhaja, da podpisniki soglašajo, da so pogajanja v zvezi s sedmimi protestnimi zahtevami, ki so jih 7. marca letos kmetijske organizacije naslovile na predsednika vlade Roberta Goloba in mu postavile ultimat (do 15. marca do 15. ure so zahtevale pisno zagotovilo o uresničitvi vseh sedmih protestnih zahtev), zaključena. »Z dnem podpisa tega dogovora se pogajanja zaključijo, vzpostavlja pa se utečen postopek z rednim vključevanjem kmetijskih organizacij skozi delovni proces ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ministrstva za finance ter ministrstva za naravne vire in prostor,« še piše v dogovoru med predstavniki kmetov in vlade.
Po podpisu dogovora so pred medije stopili predstavniki omenjenih šestih nevladnih kmečkih organizacij. Spregovorila sta le dva – Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, ki je s 110.000 obveznimi člani največja kmetijska organizacija pri nas, in prvi mož kmečkega sindikata Anton Medved. Za prihodnje aktivnosti v povezavi z zahtevami kmetov sta namesto termina pogajanja uporabljala izraz usklajevanja. To pomeni, da je pogajanj med predstavniki vlade in kmetov glede protestnih zahtev res konec.
Svarilo pred soliranjem
»Protest smo odpovedali, ker smo na šest od sedmih zahtev dobili pozitivne odgovore. Z ministrstvom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) smo podpisali dogovor o nadaljnjem tvornem sodelovanju v zvezi z našimi protestnimi zahtevami. Kmetom se zahvaljujemo, ker so bili pripravljeni množično priti v Ljubljano. Zavezujemo se, da jih bomo v nadaljnjih usklajevanjih vztrajno zagovarjali,« je obljubil prvi kmečki sindikalist Anton Medved. Dodal je, da večina kmetov razume, da napovedanega protesta ne bo zato, ker je bil v pogajanjih s predstavniki vlade dosežen določen napredek. »Kdo je že takšen, ki tega ne razume, toda če se bo jutri pripeljal v Ljubljano, se bo na lastno pobudo,« je zagotovil Medved.
Roman Žveglič ga je dopolnil s pojasnilom, da so vodstva vseh šestih v pogajanjih sodelujočih kmetijskih organizacij od svojih organov dobila soglasje za odpoved današnjega traktorskega protesta v Ljubljani. »To pa ne pomeni, da jutri ali kak drug dan ne bo kakšnih protestov. Morda bodo, vendar ne v naši organizaciji,« je izpostavil predsednik kmetijske zbornice in kmete pozval, naj ostanejo čim bolj enotni. »Če se bodo začela soliranja, morajo tisti, ki bodo to počeli, vedeti, da bodo s tem zmanjšali našo pogajalsko moč,« je posvaril.
Največ napredka pri vodnih zadrževalnikih
Po Žvegličevi oceni je ključni dosežek dosedanje pogajalske skupine to, da jim je z ministrstvom za naravne vire in prostor uspelo uskladiti protokol umeščanja vodne infrastrukture, tudi suhih zadrževalnikov, na kmetijska zemljišča. »To je obširen dogovor z veliko točkami, ki pred gradnjo zadrževalnikov zahteva celovito presojo vplivov na okolje, analizo, kaj bi pomenili za posamezno kmetijo, kaj za pridelke ter kaj za zdravje ljudi in živali na teh območjih. Če bo do posega na kmetijskih zemljiščih prišlo, je treba individualno obravnavati vsako kmetijo in zanjo narediti sanacijski načrt,« je pojasnil Roman Žveglič. Del protokola umeščanja vodne infrastrukture na kmetijskih zemljiščih je po njegovih navedbah tudi zaveza investitorja, da bo prizadetim izplačal odškodnino, če bodo njihova zemljišča poplavljena, prav tako to, kdo mora odpraviti posledice začasnega poplavljanja.
MKGP je za izplačilo kmetijsko-okoljsko-podnebnih ukrepov (KOPOP) za lani zmanjkalo dobrih 28 milijonov evrov, saj je bila pri nekaterih ciljna vrednost vključenih površin in potrebnega denarja, predvidenega za leto 2027, krepko presežena že prvo leto. Zato je nameravalo ministrstvo izplačila za ukrepe, pri katerih se je močno zakalkuliralo, od letos znižati za 30 odstotkov in onemogočiti, da bi se kmetje vanje na novo vključevali. Kmetijske organizacije so med protestnimi zahtevami zapisale, da terjajo povečanje sredstev za ukrepe KOPOP, zagotovila, da se plačila zanje ne bodo zniževala in da bodo omogočeni novi vstopi v te ukrepe. Iz MKGP so nam včeraj sporočili, da bodo vsem upravičencem, ki izpolnjujejo pogoje, za lani obljubljene zneske izplačali v celoti, manjkajočih 28,3 milijona evrov za letos pa bodo zagotovili znotraj skupne kmetijske politike. Dodali so, da so se s kmetijskimi organizacijami dogovorili, da bodo od letošnje subvencijske kampanje naprej plačila pri ukrepih, za katere jim je letos zmanjkalo denarja, znižali za petnajst odstotkov, novi upravičenci pa se bodo lahko vključili vanje. Uredbo, s katero bodo to uredili, naj bi vlada sprejela 4. aprila.
Pri OMD in gozdnih cestah še brez rešitev
Za ključno zahtevo kmetov, to je izvzetje plačil OMD iz obdavčitve, v včeraj podpisanem dogovoru ni nobenega zagotovila, da jo bo Golobova vlada, ki je to obdavčitev uzakonila, uresničila. Gre za plačila za kmetovanje v gorskih in hribovskih predelih ter na strmih terenih, kjer so višji stroški pridelave in količinsko občutno skromnejši pridelki. Še konec februarja so predstavniki kmetijskih organizacij zatrjevali, da pri tem ne bodo popuščali in se ne bodo zadovoljili zgolj z delovno skupino, ki jo je predlagala vlada in ki naj bi do konca aprila pripravila analizo metodologije za določanje katastrskega dohodka in plačil OMD. »Predstavniki kmetijskih organizacij ne nasprotujemo ustanovitvi delovne skupine, vendar to ne spremeni naše zahteve po takojšnjem izvzetju plačil OMD iz obdavčitve,« so bili kmečki pogajalci odločni še pred tremi tedni, zdaj pa upajo, da jim bo ministrstvo za finance uspelo prepričati, da so to plačila za okoljsko in sonaravno kmetovanje, ne dohodkovna plačila, in da zaradi tega ne smejo biti obdavčena.
Po oceni vlade naj bi bila delno že realizirana tudi zahteva za znižanje pristojbine za vzdrževanje gozdnih cest. Kmetje so prepričani, da zasebni lastniki plačujejo občutno previsoke pristojbine v primerjavi z drugimi uporabniki gozdnih cest, zato zahtevajo spremembo uredbe, ki ureja to pristojbino. Na MKGP so pojasnili, da bi lahko tej zahtevi ugodili le v primeru sprejetja nepremičninske zakonodaje. To pomeni, da v tem primeru ni bilo še nobenega pogajalskega napredka.