Čutiti je, da slovenski alpski smučarski delavci, profesionalni in amaterski, komaj čakajo konec tekmovalne sezone. Rezultatska beda se izraža na vseh področjih. Da niso v ospredju zgolj slabi slovenski rezultati, sta v zadnjem mesecu poskrbela 25-letna Meta Hrovat in 28-letni Štefan Hadalin, ki sta v najlepših tekmovalnih letih svoji športni karieri obesila na klin, Kranjskogorčanka celo drugič. Tretji razlog za slabo voljo ob vse slabših zimah, na kar na Smučarski zvezi Slovenije nimajo vpliva, pa je, da so na nedavnem mladinskem svetovnem prvenstvu v Franciji tekmovali vsega trije Slovenci, ki niso posegali po vidnih uvrstitvah. Podatek, ki kaže, v kako veliki krizi se je znašla slovenska smučarija.
Ustroj pozna zelo dobro
V alpskem smučanju je oktobra lani zapihal svež veter. Poslovnež Janez Bijol je postal vodja odbora in zbora panoge, potem ko je funkcijo zaradi poslovnih obveznosti v zadnjih letih slamnato opravljal Iztok Klančnik. Bijol je zavihal rokave in se z amatersko funkcijo ukvarja več ur dnevno. Poleg tega Korošec iz lastnih izkušenj in žepa dobro pozna ustroj SZS ter otroškega in mladinskega smučanja, saj je imel tudi sam v alpskem smučanju izjemno obetavnega sina Jaka. Le-ta se je kasneje odločil za igranje nogometa in postal eden najboljših slovenskih igralcev, nosilcev igre ob zadnjih uspehih in uvrstitvi Slovenije na evropsko prvenstvo.
Podjetnik iz Vuzenice je prejšnji teden na seji odbora panoge za alpsko smučanje preveril zaupanje slovenskih klubov, ki so ga dobre tri mesece pred tem soglasno podprli v novi funkciji. Svojo zaupnico bo naslovil s programom otroškega in mladinskega smučanja. Načrt je, da naj bi alpski del smučarske zveze za program mladine z zdajšnjih 430.000 evrov povišal na 700.000 evrov. Ob tem, da vodja panoge Miha Verdnik zagotavlja, da zaradi povišanja sredstev ne bodo trpeli drugi programi, saj bo več sredstev zbranih na račun uspešnih marketinških akcij, med katerimi je v zadnjih mesecih najbolj odmevna smučarski cent na Petrolu. »Alpski smučarji, ki tekmujejo v svetovnem pokalu in se merijo s svetovno konkurenco, morajo imeti najboljše pogoje, če želijo dosegati vrhunske rezultate. Kako naj se drugače Žan Kranjec in Ilka Štuhec merita s tekmeci?« je odločen Miha Verdnik.
Centri se niso obrestovali
Med leti 2010 in 2016 v slovenski smučariji ni bilo mladinske reprezentance in programa C, zaradi česar je bila panoga na robu preživetja. Spomnimo, da je imela panoga v sezoni 2015/16 1,2 milijona evrov proračuna, danes je le-ta trikrat višji. Tedaj je obstoječe vodstvo z Verdnikom na čelu znova vzpostavilo ekipo C, zbralo 17 obetavnih fantov in dvanajst deklet, kar je obrodilo sadove. Kot da se iz preteklosti ne bi nič naučili, so slovenski klubi pred tremi leti trdili, da so vsi omenjeni programi odveč, da slovenski klubi životarijo. Zato so ukinili reprezentance ter uvedli sedem, lani celo osem centrov po Sloveniji. Formula se je izkazala za porazno, saj je v slovenskih klubih vse manj mladine, po podatkih Bijola je v kategoriji do 12 let zgolj letos 40 otrok manj kot lani.
V panogi za alpsko smučanje imajo narejen jasen načrt, kako se znova lotiti mladinskega in otroškega programa, pri čemer bo imel zadnjo besedo zbor panoge. Odbor se bo še enkrat sestal prihodnji mesec, na zadnjem pa so program podprli vsi člani, vzdržal se je zgolj Grega Benedik. Sila zanimivo, glede na to, da predsednik ASK Kranjska Gora opravlja funkcijo predsednika strokovnega sveta panoge. Verdnik in Bijol poudarjata, da bi moralo biti več medgeneracijskega sodelovanja, da bi se smučarji do 16. leta priključevali mladincem. Vizija je, da bi mladi na ledenik smučali le okrog 10 odstotkov vseh treningov. Uspešnost programov se bo merila s tekmovalci, ki se bodo v prvi fazi priključili evropskemu pokalu. Izkazovanje v tem tekmovanju je pogoj za uspeh v svetovnem pokalu, kar kaže praksa zadnjih desetletij.
Pozivi ministru Hanu
Ko je govora o prihodnosti, v alpskih smučarskih krogih ne gre nikdar brez razprav o poligonu. Podhranjeni alpski smučarji se počutijo s strani države pozabljeni, saj so ena redkih športnih panog, med bolj izpostavljenimi pa edina, ki doma nima svojega vadbenega centra. To je eden od razlogov, da je alpsko smučanje precej dražje. S preteklimi vladami so našli nekaj skupnega interesa, kot je pridobitev snežnih topov, ki so na razpolago v Kranjski Gori, a celostne težave niso odpravili. Janez Bijol je dejal, da si na vse kriplje prizadeva, da bi težavo spoznal tudi zdajšnji resorni minister Matjaž Han. Toda pot do financiranja javnih športnih objektov z naslova Smučarske zveze Slovenije je zelo zapletena, saj so zemljišča, na katerih so smučišča, v občinski ali državni lasti.
»Prvi pogoj alpskega smučanja prihodnosti je vlaganje v razvoj mladih kadrov. Vsaj dober olimpijski ciklus smo pripravljeni trdo delati ter vzgojiti nove tekmovalce, ki bodo nekoč tekmovali v svetovnem pokalu. Moj pogled pa ne sega zgolj do otroškega smučanja, temveč je celovit. Ne bomo delali zaključkov pred koncem tekmovalne sezone, bomo pa poglobljeno poslušali analize. Sistem, kakršen je, očitno ne funkcionira. To pomeni, da ga moremo spremeniti,« je odločen Janez Bijol, ki ga čaka trdo delo, če bo želel alpsko smučanje pripeljati na višjo raven. Zdi se, da se je alpsko smučanje znašlo pred razpotjem. Pozitivno je, da se obstoječe vodstvo zaveda težav, s prizadevnim in izkušenim predsednikom odbora in zbora pa se mu lahko obetajo lepši časi. Toda potrebna bo potrpežljivost. Časi Iztoka Klančnika in pred njim obdobja, ko se je iskal predsednik zbora in odbora po lokalih in tržnicah, so še kako živi in strašljivi.
