Sezona predvolilnih kongresov največjih političnih strank v Evropi se počasi bliža h koncu. Potem ko so Socialisti in demokrati (S&D) za svojega vodilnega kandidata na prihajajočih evropskih volitvah imenovali komisarja za delovna mesta in socialne pravice Nicolasa Schmita, Evropska levica predsednika stranke Walterja Baierja, Evropski zeleni pa evropska poslanca Basa Eickhouta in Terry Reintke, so to storili še v največji evropski politični skupini – Evropski ljudski stranki (EPP). Za svojo kandidatko so potrdili predsednico evropske komisije Ursulo von der Leyen. Od večjih političnih skupin kongres čez dva tedna čaka samo še liberalce skupine Prenovimo Evropo.
Na volitve, kjer se EPP po javnomnenjskih raziskavah obeta vnovična zmaga, se bo von der Leynova podala z dobljenimi 400 glasovi delegatov strankarskega kongresa v Bukarešti. 89 glasov (18 odstotkov) je bilo proti kandidaturi von der Leynove, med njimi tudi iz strank SDS in SLS, medtem ko je NSi von der Leynovo podprla. Njena izvolitev ni bila vprašljiva, saj protikandidata ni imela. Vendarle skoraj petina glasov proti v kombinaciji z dejstvom, da glasov ni oddala kar tretjina delegatov (do glasovanja je bil upravičen 801), kaže na to, da von der Leynova v lastni stranki še zdaleč ne uživa polne podpore. Ne glede na to ji bo po verjetni volilni zmagi EPP evropski svet najverjetneje podelil drugi mandat za vodenje komisije za obdobje 2024–2029.
Obljube EPP volilcem
Osrednja evropska krščanskodemokratska stranka se je v zadnjih dveh dneh predstavljala kot politična sila, ki ima za tegobe ljudi odgovore. Poudarjali so, da poslušajo ljudi, in izpostavljali predvsem posluh za kmete, ki so v ospredje politike v zadnjih tednih prišli s svojimi protesti proti nacionalnim in evropskim ukrepom, ki zmanjšujejo njihovo konkurenčnost in prihodke. Razumevanje za kmete so našli že socialisti, zeleni in levi, epepejevci pa so v Bukarešti trdili, da so edina stranka, ki zastopa kmečke interese.
Hkrati so se poskušali otresti pomislekov, da bo von der Leynova za svojo izvolitev morala sodelovati z evrokritičnimi Evropskimi konservativci in reformisti (ECR), ki se uvrščajo nekoliko proti sredini od skrajnega desnega pola populistov v evropskem parlamentu. Za boj proti populistom, nacionalistom in demagogom strankarskega tipa Alternative za Nemčijo in francoskega Nacionalnega zbora se je von der Leynova izrekla z besedami: »Želijo poteptati naše vrednote, toda v EPP tega ne bomo dopustili.«
Še več obljub za volilce je imel vodja EPP Manfred Weber, osmoljeni kandidat za predsednika evropske komisije izpred štirih let, ki tokrat izraža polno lojalnost Ursuli von der Leyen in njenemu drugemu mandatu. S pogledom na rusko agresijo v Ukrajini je Evropejcem obljubil zagotavljanje varnosti, hkrati pa se obvezal, da stranka nikoli ne bo sodelovala s tistimi, ki zavračajo Unijo, sodelujejo s Putinom ali ogrožajo vladavino prava. »Putina iščejo zaradi vojnih zločinov. V Haagu ga čaka sodna dvorana,« pa je bil še eden od sloganov von der Leynove, s katerim je vztrajala pri neomajni podpori Ukrajini, dokler bo treba.
»Britansko-ruandski model« upravljanja migracij za EU
Iz volilnega programa EPP je razvidno, da se ponovno prikazujejo kot politična stranka, ki lahko najboljše poskrbi za varnost ljudi (pred mednarodnimi grožnjami, terorizmom, organiziranim kriminalom ...). V ospredju njihovega programa se je med drugim znašel predlog o krepitvi evropske obrambe z več naložbami v vojaško industrijsko oporišče. Von der Leynova se je vnovič zavzela za nov položaj evropskega komisarja za obrambo v naslednjem mandatu. Cilji EPP na obrambnem področju so v dobršni meri ponovitev nove obrambne strategije EU, ki jo je ta teden predstavila komisija. EPP pogled usmerja tudi v naslednji mandat in napoveduje, da bi moral naslednji večletni evropski proračun zagotoviti sredstva za inovacije in izpolnjevanje evropskih vojaških potreb, nazadnje pa bi moralo priti do vzpostavitve enotnega obrambnega trga.
Preprečevanje nezakonitih migracij ima veliko težo v programu EPP. Vnovič obuja stare zamisli o potrojitvi pripadnikov mejne in obalne straže Frontex na 30.000. Povečati želi nadzor nad zunanjimi mejami EU, ob vztrajanju pri nacionalnih azilnih postopkih pa se močno spogleduje tudi z uvedbo »ruandskega koncepta« preverjanja prosilcev za azil. Po vzoru spornega načrta Velike Britanije bi tudi EPP prosilce za azil pošiljala v tretje varne države, kjer bi čakali na presojo svojih prošenj. Če bi bile pozitivno rešene, bi azil dobili v teh državah namesto v EU.
