Fajon je pozdravila sporočilo vdove v petek preminulega ruskega opozicijskega voditelja na današnjem zasedanju zunanjih ministrov, da Rusija ni predsednik Vladimir Putin in da Putin ni Rusija ter da bo ruski predsednik odgovarjal za vse storjene zločine. »To je tudi naše sporočilo, ko gre za odgovornost,« je dejala. Pokojnikova vdova je danes med drugim tudi zagotovila, da bo nadaljevala soprogovo delo in se borila za svobodo svoje države.

»O možnih ukrepih se na ravni ministrov še dogovarjamo, tako da zagotovo ne bo šlo neopaženo mimo nas,« pa je ministrica povedala glede pozivov nekaterih članic k uvedbi sankcij proti odgovornim za smrt Navalnega.

Borrell je po srečanju ministrov z Julijo Navalno prek družbenega omrežja X sporočil, da bosta Putin in njegov režim odgovarjala za smrt Alekseja Navalnega. »Še naprej bomo podpirali rusko civilno družbo in neodvisne medije,« je še zapisal.

»EU bo v tesnem sodelovanju s partnerji storila vse, da bodo rusko politično vodstvo in oblasti odgovarjali,« je poudaril v izjavi o smrti Navalnega, ki jo je v imenu EU objavil po koncu zasedanja. Pri tem je omenil tudi možnost uvedbe sankcij.

V imenu vseh 27 članic je pozval k izpustitvi več sto posameznikov, ki so jih ruske oblasti pridržale na shodih v spomin na preminulega opozicijskega voditelja. Smrt Navalnega je po njegovih besedah še en znak vse večje in sistematične represije v Rusiji, pri čemer je pozval k izpustitvi vseh preostalih političnih zapornikov.

Po zasedanju je Borrell sporočil še, da so ministri podprli njegov predlog, da po Navalnem poimenujejo režim EU, namenjen kaznovanju kršiteljev človekovih pravic po svetu.

Biden napovedal možnost dodatnih sankcij proti Rusiji zaradi smrti Navalnega

Ameriški predsednik Joe Biden je danes v odgovoru na novinarsko vprašanje dejal, da ZDA zaradi smrti oporečnika Alekseja Navalnega razmišljajo o dodatnih sankcijah proti Rusiji. »Že imamo sankcije, ampak razmišljamo o dodatnih,« je pojasnil Biden.

Na vprašanje ali bodo imeli republikanci v predstavniškem domu kongresa na rokah kri Ukrajincev, če ne potrdijo dodatne vojaške pomoči za obrambo pred Rusijo, pa je Biden odgovoril, da tako hudega izraza ne bi uporabil. 

»Delajo veliko napako. To kako se oddaljujejo od ruske grožnje, kako se oddaljujejo od zveze Nato in izpolnjevanja naših obveznosti je enostavno šokantno. Česa takega še nisem videl,« je še poudaril. 

Pritisk na republikance zelo narašča po smrti Navalnega, še posebej po Trumpovih besedah pred dnevi, da bi Rusiji dovolil napad na članico zveze Nato, ki ne poravnava svojih obveznosti, s čimer je mislil obrambni izdatek v višini najmanj dva odstotka BDP.

Več evropskih držav na pogovor poklicalo ruske veleposlanike

Nemčija, Švedska, Estonija, Latvija in Litva so danes po smrti ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega na pogovor poklicale ruske veleposlanike oziroma odpravnike poslov v svojih državah. Nemčija in Švedska sta tudi pozvali k novim sankcijam proti Rusiji, baltske države pa so Moskvo pozvale, naj družini izroči truplo Navalnega.

Rusko veleposlaništvo v Berlinu je pozive Nemčije k preiskavi smrti Navalnega označilo kot vmešavanje v notranje zadeve države in opozorilo, da Zahod smrt politika izkorišča za spodbujanje protiruske nastrojenosti. 

Tudi švedski zunanji minister Tobias Billstrom je danes na pogovor poklical ruskega veleposlanika in mu izročil protestno noto zaradi smrti Navalnega. Prav tako je pozval Evropsko unijo, naj razmisli o »novem režimu sankcij, usmerjenem proti notranji represiji v Rusiji«.

Estonija, Latvija in Litva so medtem na pogovor poklicale odpravnike poslov ruskih veleposlaništev v svojih državah. V pogovorih v Talinu, Rigi in Vilniusu so baltske države obsodile smrt Navalnega in ponovile, da je zanjo odgovoren Kremelj. Prav tako so Moskvo pozvale, naj v celoti pojasni okoliščine smrti Navalnega in družini izroči njegovo truplo.

Zunanji ministri baltskih držav so v skupni izjavi kritizirali tudi prihajajoče predsedniške volitve v Rusiji, ki po njihovem mnenju ne bodo niti svobodne niti poštene. »Zaradi popolnega zatiranja opozicije in neodvisnih medijev, pomanjkanja verodostojnih alternativnih kandidatov in brez mednarodnega nadzora te volitve ne bodo imele nobene demokratične legitimnosti,« so še zapisali.