Znameniti Sava center v Novem Beogradu z rekonstrukcijo vstopa v novo ero, in tako kot je bil ob nastanku v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja odraz tedanjega družbenega časa, velja enako v sodobnosti. Največji kongresni, kulturni in poslovni center v jugovzhodni Evropi, kjer se prepletajo družbene, kulturne in poslovne vsebine, je bil ob svojem nastanku politični projekt. Bil je odraz moči in ambicij države, ki lahko parira najrazvitejšim. S to idejo je nastal in bil zasnovan ikonični beograjski, nekdanji jugoslovanski konglomerat, ki je monumentalno usidran tudi v današnji Novi Beograd.
Ko je postalo jasno, da bo Jugoslavija gostiteljica srečanja Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi (danes poznana kot OVSE) in da v državi ni primerne stavbe, je arhitekt Stojan Maksimović zasnoval kongresni kompleks, ki so ga nato zgradili v rekordnih 11 mesecih. Kongresni del Sava centra so odprli, kot je bilo predvideno, maja 1977. V naslednjih letih je sledila gradnja kulturnega dela s slavno Plavo dvorano in pripadajočega hotela. V veličastni beograjski stekleni palači, za katero je bil arhitekt Maksimović nominiran za Pritzkerjevo nagrado, pa se je v naslednjih desetletjih zgodilo marsikaj, od zasedanja generalne skupščine Unesca in zadnjega kongresa Zveze komunistov Jugoslavije do nastopa Raya Charlesa.
Sodobna zgodba Sava centra se začenja leta 2020, ko je center kupilo podjetje Delta Holding, v njegovo rekonstrukcijo pa vložilo okoli 118 milijonov evrov. Novembra lani so odprli prenovljeni kongresno-poslovni del, medtem ko je odprtje Plave dvorane načrtovano za letošnji september.
Preplet originalnega in novega
»Osnovna ideja rekonstrukcije Sava centra je bila ohraniti tisto, kar je v njem brezčasno izjemnega, a hkrati v objekt vnesti nove vrednote in tehnologije ter ga tako umestiti v sodobni čas,« je pojasnila vodja prenove, arhitektka Ivana Letić, iz podjetja Delta Real Estate. V notranjosti, kjer je veliko naravne svetlobe in nekaj zelenja ter se beton prepleta z organskimi oblikami, se tako monumentalnost izvornega Sava centra spaja z novimi elementi. Originalni ambienti pa tudi nekateri pohištveni kosi so postavljeni v sodobne okvire. »Rešiti smo morali tudi veliko funkcionalnih problemov, s katerimi se je Sava center soočal v zadnjih letih delovanja. Veliko je bilo mešanja funkcij, manjkali so veliki in fleksibilni prostori.« Na te potrebe so odgovorili z rekonstrukcijo, v kongresnem delu pa so zasnovali prilagodljive dvorane, katerih stene se lahko glede na scenarije dogodkov odpirajo in zapirajo.
Več kot 40 kongresnih dvoran je opremljenih s sodobno tehnologijo. Med njimi je tudi dvorana Immersive, ki omogoča projekcije na vse strani prostora. Posebno mesto med kongresnimi prostori ima impozantna glavna kongresna dvorana, kjer se je v nekdanji Jugoslaviji dogajala zgodovina. Prostor dvorane, kjer so bili največji dogodki Sava centra, pa je preživel spremembe kompleksa. »Sava center je v svoji zgodovini doživel različne transformacije, čas in pomanjkanje vlaganj sta povzročila, da nekateri prostori glede na svojo izvorno podobo niso bili več prepoznavni, a glavna kongresna dvorana je vse to preživela. To pa zaradi brezčasnega oblikovanja Aleksandra Šaletića, avtorja izvornega interjerja kompleksa,« je povedala arhitektka Ivana Letić.
Pri prenovi so tako v osrednji kongresni dvorani z novimi materiali zamenjali opno prostora, a vse v prvotnem duhu in z ohranitvijo originalne tapiserije. Z rekonstrukcijo kompleksa so svojo vlogo dobile tudi številne terase, na katere se odpirajo nekatere dvorane. Na v zadnjih letih neizkoriščenih zunanjih prostorih so uredili zen vrtove, medtem ko so v nekdanjih delegatskih rezidenčnih enotah iz časa, ko ob Sava centru še ni bilo hotela, nastale manjše dvorane.
Plava dvorana z več stoli
V drugi fazi rekonstrukcije bo prenovo doživela Plava dvorana, prav tako prepoznavni simbol Sava centra, ki je povezan tako z mednarodnim filmskim festivalom Fest in mednarodnim gledališkim festivalom Bitef kot tudi z nastopi številnih srbskih in tujih glasbenih zvezd. V njej bo po novem 4000 sedežev, kar je nekaj več kot ob nastanku. Pri tem bo prostor ohranil vizualno identiteto, opremili pa ga bodo z najsodobnejšo scensko tehniko in drugo opremo.