Predvolilne ankete ob koncu leta kažejo, da ima Trump v hipotetičnem dvoboju prednost pred Bidnom, vendar zgodovina kaže, da so ankete leto dni pred volitvami skoraj vedno na strani izzivalca. Nad njim se volivci namreč ne morejo pritoževati, ker ni odgovoren za vodenje države.
Pomembno je tudi dejstvo, da Biden zaostaja, ker mu je podpora padla, obenem pa Trumpu podpora glede na leto 2020 ni narasla. Trump je po presenetljivi zmagi leta 2016 še vedno največji magnet za demokratsko udeležbo na volitvah, kar so pokazale kongresne volitve v letih 2018 in 2022 ter zadnje predsedniške volitve.
Biden računa tudi na ženske, saj so razna glasovanja in referendumi v zadnjem letu pokazali, da je lani sprejeta odločitev vrhovnega sodišča ZDA o odpravi pravice do splava izjemno nepriljubljena.
Biden na demokratski strani nima resnega izzivalca ali izzivalke, saj se obe ameriški veliki stranki običajno poenotita za predsednikom, ki si prizadeva za drugi mandat.
Vendar pa njegova starost vseeno povzroča veliko zaskrbljenost in skupaj s spominom na polomijo z umikom iz Afganistana leta 2021 in povišano inflacijo pri številnih volivcih sproža pomisleke, ali je bila Bidnova odločitev za drugi mandat pravilna.
Tako meni zvezni kongresnik iz Minnesote Dean Phillips, ki je konec novembra naznanil svojo kandidaturo za nominacijo demokratske stranke. Ankete mu ne pripisujejo veliko možnosti, prav tako ne aktivistki Marianne Williamson, ki kandidira že od marca letos.
Da ne more računati na nominacijo demokratske stranke, je hitro ugotovil nečak nekdanjega predsednika ZDA Johna F. Kennedyja in sin nekdanjega pravosodnega ministra Roberta Kennedyja Robert Kennedy mlajši, ki se je preselil med neodvisne in njegovo ime bo novembra 2024 na glasovnicah.
Zmagal ne bo, lahko pa odškrne nekaj morda ključnih glasov Bidnu, obenem pa glede na ankete morda tudi Trumpu, ker s svojimi teorijami zarote bolj privlači volivce bivšega predsednika kot povprečne demokratske volivce. S tega vidika je lahko za Bidna nevarnejša kandidatka zelene stranke Jill Stein.
Pri republikancih je ves kisik iz kampanje že na začetku posrkal Trump, ki glede na ankete med republikanci nima nobenega resnega protikandidata, čeprav se sooča s sodnim procesom na zvezni ravni zaradi spodnašanja izida volitev leta 2020 in napada njegovih privržencev na zvezni kongres 6. januarja 2021 v Washingtonu, kazenskim pregonom iz istega razloga v zvezni državi Georgia, kazenskim pregonom v New Yorku zaradi plačila pornografski igralki za molk o spolnem razmerju pred volitvami 2016 ter civilno tožbo države New York zaradi poslovnih prevar, ki ga lahko stane 250 milijonov dolarjev.
Kljub naštetemu ga ima republikanska volilna baza še naprej za svojega junaka. Vsaka dodatna obtožba mu je doslej povečala podporo med republikanci, Trump pa vsak nastop na sodišču pridno trži in prodaja spominke. Konec leta je na primer prodal tudi obleko, ki jo je nosil med slikanjem za kartoteko v Atlanti.
Potem ko je maja letos naznanil predsedniško kampanjo, je bil guverner Floride Ron DeSantis nekaj časa up vseh tistih republikancev, ki ne marajo Trumpa ali mislijo, da ne more zmagati. Vendar se njegova kampanja ni prijela in konec leta so isti republikanci začeli polagati stave na nekdanjo guvernerko Južne Karoline Nikki Haley, ki ji je začela podpora v anketah naraščati.
Vsi drugi republikanski kandidati so do konca leta ostali daleč zadaj in so drug za drugim odstopali od kampanje. Decembra sta poleg DeSantisa in Haley v igri ostala še nekdanji guverner New Jerseyja Chris Christie in poslovnež Vivek Ramaswamy, Trumpova podpora pa je ostala krepko nad 50 odstotki republikanskih volivcev.
Do konca leta je Trump ostal tako prepričan v svojo zmago, da se mu ni zdelo vredno niti priti na katero od televizijskih soočenj. Šele decembra je dal nekaj dodatnega streliva tako republikancem kot demokratom, ko ni zavrnil navedb, da se bo po prevzemu oblasti maščeval vsem, ki so ga razočarali ali razjezili, iz njegove kampanje pa so prihajali namigi, da bo sestavil vlado le iz ljudi, ki mu bodo pihali na dušo, morebitne proteste pa bo zatrl z vojsko in policijo.
Demokrati in tudi posamezni republikanci, kot je nekdanja kongresnica iz Wyominga Liz Cheney, vse glasneje svarijo, da bodo ameriške predsedniške volitve 2024 zadnje demokratične v zgodovini države, ker se Trump, če bo zmagal, ne bo poslovil od položaja vse do smrti, sistem pa bo nepopravljivo poškodovan. Ameriški predsedniki sicer na položaju lahko ostanejo le osem let oziroma dva mandata.
Američani pa novembra ne bodo volili le predsednika, temveč tudi člane predstavniškega doma kongresa in tretjino senatorjev, obenem bodo po državi potekale številne guvernerske volitve in volitve v kongrese zveznih držav.