»To so ljudje, ki izvajajo sovražna dejanja proti zgodovinskemu spominu in naši državi,« je novinarjem danes po poročanju tujih tiskovnih agencij pojasnil tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov.
Poleg Kallas so ruske oblasti za iskane osebe glede na bazo podatkov notranjega ministrstva razglasile še državnega sekretarja Estonije Taimarja Peterkoropa in litovskega ministra za kulturo Simonasa Kairysa.
Tiskovna predstavnica ruskega zunanjega ministrstva Marija Zaharova je potrdila prvotno neuradne navedbe, da so jih na seznam dodali zaradi »uničevanja spomenikov sovjetskim vojakom«. »Zločine proti spominu na tiste, ki so svet osvobodili nacizma in fašizma, je treba kaznovati,« je dejala in zatrdila, da je to šele začetek.
Kallas je v odzivu obsodila potezo Moskve in jo označila za taktiko ustrahovanja. »Poteza Ruske federacije ni presenetljiva, saj gre za njihovo običajno taktiko ustrahovanja,« je dejala Kaja Kallas ter obljubila, da bo še naprej podpirala Ukrajino, se borila proti ruski propagandi in se zavzemala za krepitev evropske obrambe.
Predsednik Evropskega sveta Charles Michel ji je na omrežju X izrazil podporo. »Uvrstitev na seznam iskanih oseb lahko nosiš kot častni znak za svojo neomajno obrambo vrednot in načel, na katerih je bila ustanovljena EU,« je zapisal in dodal, da se »vojnemu hujskanju iz Kremlja« ne bodo pustili ustrahovati.
Kairys je Rusijo obtožil izkrivljanja dejstev. »Režim počne, kar je vedno počel: skuša zadušiti svobodo in še naprej ustvarjati svojo različico, ki je v nasprotju z dejstvi in logiko,« je dejal. Dodal je, da ga veseli, da »njegovo delo pri odstranjevanju ruševin sovjetizacije ni bilo neopaženo«.
Litovski zunanji minister Gabrielius Landsbergis je medtem menil, da gre pri potezi Moskve za »nagrado za ljudi, ki podpirajo Ukrajino in boj dobrega proti zlemu«.
Odnosi med Estonijo, Litvo in Latvijo ter Rusijo na drugi strani so napeti, odkar so države ob razpadu Sovjetske zveze, ki so jo dojemale kot okupacijsko silo, pridobile neodvisnost.
V zadnjih letih so začele odstranjevati spomenike iz obdobja Sovjetske zveze, ki jih vidijo kot simbol sovjetske okupacije. Čeprav je bilo več sto spomenikov že dolgo deležno kritik med številnimi prebivalci trojice držav, so prizadevanja za njihovo odstranitev dobila nov zagon z rusko invazijo na Ukrajino.
Ta je sprožila zaskrbljenost pred širšim konfliktom in vse tri baltske države, ki so tudi članice Nata, so okrepile porabo za vojsko in krepitev zaščite na meji. Poleg tega so izgnale ruske diplomate iz svojih držav.
Napetosti vladajo tudi okrog pravic ruske manjšine v trojici držav. Moskva je ta mesec poklicala na pogovor predstavnike vseh treh baltskih držav in jih obtožila sabotaže ruskih predsedniških volitev na njihovih ozemljih, češ da se ne odzivajo na prošnje Rusije, naj zagotovijo varnost na voliščih na ruskih veleposlaništvih v teh državah.
Kallas je vse od začetka ruske agresije nad Ukrajino februarja 2022 odločno na strani Kijeva. Znotraj Evropske unije in zveze Nato je ena najglasnejših podpornic dobave več orožja Ukrajini.
