Kot problematično so predlagatelji odložilnega veta izpostavili predvsem podaljšanje obdobja prejemanja bolniških nadomestil v breme delodajalca z 20 na 30 dni, določilo, da višina nadomestila ne sme biti višja od dvainpolkratnika zadnje znane povprečne mesečne bruto plače v Republiki Sloveniji ter sam način spreminjanja zakonodaje, saj se predlagatelj zakona s predstavniki gospodarstva ni niti posvetoval, kaj šele uskladil, so danes sporočili iz državnega sveta.Opozorili so, da bo podaljšanje obdobja bolniške odsotnosti v breme delodajalca gospodarstvo stalo skoraj 80 milijonov evrov na leto,
V povezavi z novo razporeditvijo bremena bolniških odsotnosti med delodajalce in zdravstveno blagajno so predlagatelji izpostavili, da ne gre zgolj za vprašanje vpliva na gospodarstvo oziroma industrijo kot tako, temveč, da pri novi ureditvi obstaja upravičena bojazen, da bo v primeru samostojnih zavezancev (obrtniki, samostojni podjetniki, kmetje, družbeniki, samostojni kulturni delavci...), ki morajo prispevke plačevati sami, prihajalo do tega, da bo nosilec delo opravljal tudi, ko bo bolan oziroma ko bi moral biti v bolniškem staležu. Predlagatelji so izpostavili tudi, da je le tri odstotke boleznin posledica poškodb na delu in poklicnih bolezni, zato je toliko bolj nelogično, da morajo delodajalci prevzemati breme, za katerega niso niti odgovorni niti nanj nimajo vpliva.
V povezavi z omejitvijo višine nadomestila med začasno zadržanostjo od dela, ki po novi ureditvi ne bo smela biti višja od dvainpolkratnika zadnje znane povprečne mesečne bruto plače v Republiki Sloveniji, pred tem pa je bila omejena s plačo, ki bi jo zavarovanec dobil, če bi delal, oziroma z višino osnove, po kateri je v času zadržanosti od dela zavarovan, so predlagatelji odložilnega veta opozorili, da gre za vnašanje neenakosti med zavarovance z vidika razmerja med vplačanimi prispevki za socialno varnost in višino izplačanega nadomestila.
Veliko povečanje stroškov za gospodarstvo
»Podaljšanje bolniške odsotnosti v breme delodajalca z 20 na 30 dni bo ponovno in dodatno obremenilo slovensko gospodarstvo, ki je trenutno izpostavljeno visoki ravni tveganj in negotovosti, gospodarskemu ohlajanju, visoki inflaciji, visokim cenam energije in posledicam avgustovskih poplav« je dejal vodja interesne skupine delodajalcev Jože Smole. Kot je dodal, bo to pomenilo veliko povečanje stroškov za gospodarstvo, po prvih ocenah skoraj 80 milijonov evrov.
Po navedbah delodajalcev ne drži, da skrajšanje obdobja prejemanja nadomestila plače v breme delodajalcev zmanjšuje odgovornost delodajalca za delavce v smislu varnosti in zdravja pri delu, kar naj bi vplivalo na zviševanje absentizma. Kot je dejal Smole, so le trije odstotki boleznin posledica poškodb na delu in poklicnih bolezni, zato je toliko bolj nelogično, da morajo delodajalci prevzemati breme, za katerega niso niti odgovorni niti nanj nimajo vpliva. Poudaril je še, da se je slovenska podjetja v zadnjem času že obremenilo s številnimi novimi oziroma višjimi dajatvami, nadaljujejo pa se tudi nenehne napovedi o uvedbi dodatnih finančnih in administrativnih bremen.
Predstavniki delodajalcev nasprotujejo tudi novi omejitvi višine nadomestila med začasno zadržanostjo od dela. To je po njihovi oceni neutemeljeno in med prejemnike nadomestila vnaša neenakost z vidika razmerja med vplačanimi prispevki za socialno varnost in višino izplačanega nadomestila. Smole je še opozoril, da se o omenjenih rešitvah predlagatelj prehodno ni ne posvetoval, še manj pa uskladil s predstavniki gospodarstva, ki ga bodo sprejete rešitve prizadele v bistveni meri.
Prevolnik Rupel: Razlogov za veto državnega sveta ni
Na ministrstvu za zdravje vztrajajo, da razlogov za veto državnega sveta ni. Kot je dejala ministrica Valentina Prevolnik Rupel, absentizem vpliva na zagotavljanje stabilnosti delovanja zdravstvene blagajne in virov za zagotavljanje pravic iz naslova zdravstvenega zavarovanja. Po njenih besedah se moramo zavedati, da višanje stroškov za absentizem vpliva tudi na razpoložljivost drugih pravic iz naslova zdravstvenega blagajne, bodisi v zmanjšanju nabora pravic v košarici in podaljševanju čakalnih dob bodisi tako, da v pravice ni mogoče vključevati novejših zdravstvenih tehnologij. Posledice pa se odražajo tudi na razpoložljivost delovne sile, je še opozorila.
Kot je še dejala, so si v procesu priprave zakona prizadevali poiskati rešitve, ki bi bile sprejemljive za vse deležnike oz. bi predstavljale najboljši kompromis. Dodala je še, da je ureditev, po kateri bodo delodajalci prejemanje bolniških nadomestil krili 30 dni, primerljiva z ureditvijo v številnih evropskih državah. Glede omejitve višine nadomestila za bolniško odsotnost pa je opozorila, da so tudi vsa druga socialna nadomestila omejena navzgor, zato je za vzdržnost zdravstvene blagajne smiselno omejiti tudi tega. Prav tako omejitev prinaša tudi določen prihranek za delodajalce, je dejala.
DZ bo moral tako o zakonu glasovati znova, tokrat bo za njegovo potrditev potrebnih najmanj 46 poslanskih glasov. DZ bi utegnil o tem odločati že v petek, ko je predvidena izredna seja, na kateri bi obravnavali predlog sprememb zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti, ki so ga vložili v SDS. O sklicu izredne seje se bo sicer kolegij predsednice DZ dogovoril na sredini seji.
Preberite še:
Samo četrtina osebnih zdravnikov je »kriva« za vse izbrisane bolnike
#video Prevolnik Rupel napoveduje dopolnitev spornega člena interventnega zakon v zdravstvu