»Za prihodnost Zahodnega Balkana ni boljše alternative kot polnopravno članstvo vseh držav regije v Evropski uniji,« je na konferenci izpostavil Borut Pahor, ki je sicer tudi ustanovitelj zavoda Prijatelji Zahodnega Balkana. Spomnil je, da je leto 2030 mejnik, ko bodo morale biti tako države regije kot EU pripravljene na širitev. »Rad pa bi videl tudi uradno zavezo tako EU kot držav Zahodnega Balkana, da so pripravljene storiti vse, kar je potrebno, za dosego tega cilja,« je še dodal. Tudi nekdanji predsedniki Bolgarije, Avstrije in Srbije prihodnost držav Zahodnega Balkana vidijo v EU. Ob tem opozarjajo na številne izzive. »Mir na Balkanu ne bo mogoč, če bomo še naprej priča igram velikih sil, neenotnosti in verskim napetostim,« je prepričan nekdanji predsednik Bolgarije Rosen Plevneliev. »A če boste demokratične institucije okrepili, vam nihče ne bo mogel preprečiti vstopa v EU,« je dodal.
Nekdanja visoka zunanjepolitična predstavnica EU Catherine Ashton je menila, da bi regija že zdavnaj morala postati del EU, saj so izzivi rešljivi. Med drugim je izpostavila težave mladih, ki v iskanju boljših priložnosti zapuščajo regijo. Nekdanji avstrijski predsednik Heinz Fischer pa je opozoril, da Evropa dandanes ni tako enotna, kot bi morala biti. »Imamo številne spore znotraj Unije, vojno v Ukrajini, gospodarske težave, nacionalizem, ki je glavna ovira enotni Evropi, pa je v porastu,« je poudaril in pozval h krepitvi prizadevanj za enotnost med članicami EU.
Nekdanji srbski predsednik Boris Tadić je spomnil, da je bila v času njegovega predsedovanja med prebivalstvom opazna široka podpora članstvu v EU. »Danes pa le okoli 40 odstotkov Srbov še podpira članstvo v EU. Ta tudi ni več na vrhu srbske politične agende,« je dejal. Glede aktualnih vojn in napetosti po svetu je opozoril, da mednarodna skupnost ne naredi dovolj, da bi prepoznala in preprečila konflikte. Glede vojne v Ukrajini je poudaril, da še ni bilo pravih prizadevanj za mir. Napetosti po njegovem mnenju naraščajo tudi na Zahodnem Balkanu. Med drugim je izpostavil predlog resolucije ZN, ki je bil v sredo vložen v proceduro in določa mednarodni dan spomina na genocid Bošnjakov v Srebrenici. Ta po njegovem mnenju razmer v regiji ne bo izboljšal.
