Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je prometno perspektivo vzhodnega dela Ljubljane komentirala, da bosta življenje in vožnja prihodnje leto močno otežena, vendar naj bi vse kar najbolje organizirali. Dalje je izjavila, da je uganka, kako se bo prilagodil zasebni promet. V času »umetne inteligence« najavljeni problemi ne bi smeli biti »uganka«, pač pa organizirano proučeni in usmerjeni z natančno določenimi aktivnostmi in vnaprej pripravljenimi ureditvami z javnimi akcijami. Že leta se ve, da bodo na območju PCL in LŽV potrebne novogradnje, da je treba prometni režim v in do prestolnice preurediti in trajnostno prilagoditi, pa se sedaj problem v mestu prepušča kar »vprašljivi samo-prilagoditvi zasebnega prometa«. Ali za vsem stoji kakšna ustrezna in realna analiza obstoječih in predvidenih razmer? Ali je pripravljena analiza, kako bodo »obvozne poti« uspele prevzeti ves promet? Ali so pripravljene dodatne linije in dodatne zmogljivosti za javni potniški promet v mestu, do mesta in iz mesta? Z ustreznimi voznimi redi – dostopnost in ugodnost potovalnih razmer in čas državljanov, porabljen za potovanja (na delo in nazaj), so tudi gospodarski element v neki državi ter obveza »trajnostno naravnanega« urejanja prostora in prometa.
Pešci bodo preusmerjeni prek železniškega podhoda. Ali je kdo preveril, kakšen »obhod« pešcev je zato potreben? Vsaj za čas del na železniških tirih, ki omejujejo prometno pretočnost, bi bilo treba že v naprej zgraditi pod progami peš prehode v obliki montažnih cevnih tunelov za pešce in kolesarje na vseh prometno ustreznih povezavah (podaljšek Parmove, prehodi iz Bežigrada v Šiško itd).
Največ prometnih zadreg v prestolnici nastaja zaradi dnevnih migracij na delo, ki so večinoma z osebnimi motornimi vozili; v času gradenj na lokaciji PCL in LŽV bi morali aktivno preusmeriti vse migrante iz zaledja na železniški javni potniški promet in tega ustrezno dopolniti z ureditvami na vstopno-izstopnih postajah po okoliških občinah, kot to opisuje direktor SŽ Dušan Mes.
Pristojni so prometno ureditev v času gradnje predstavili konec novembra. Gradnja ni primerno premišljena, niti ne ustrezno skomunicirana z javnostjo; prejela bo tudi EU sredstva, glede na zanemarjanje EU direktiv SEA in EIA pa bo vsemu grozila kazen EU oziroma odtegljaj sredstev, kot se je to sedaj zgodilo preslabo organizirani in prepozni gradnji kanalizacijskega sistema Ljubljana (111 milijonov evrov).
Za poseg se ve že od začetka leta 2022. Gre za poseg, ki se ga moramo veseliti. Ob tem se pozabi, da je eno dolgoročno »veselje«, drugo pa vsakodnevne težave skozi čas predvidoma dveh let, kar ni nekaj hitro minljivega. Namesto obstoječih štirih tirov bo po novem šest tirov, kar je nujen poseg za to, da se lahko v prihodnje izboljša železniška medkrajevna mobilnost. Za sedaj bo izboljšava bolj za tovorni promet iz Luke Koper in nazaj kot pa za bistveno dopolnjeni poddimenzionirani potniški promet, dokler ne bo obvoznih železniških prog. Vsi lahko opazujemo poskuse, kako prihajajočo nejevoljo in graje že predhodno nasloviti in do neke mere omiliti. MOL na različne načine javnost že lep čas seznanja s prihajajočim kaosom. Lahko samo komentiramo, da to ni sistem »trajnostnega urejanja prostora« – najaviš težave, ne da bi jih dovolj ustrezno preprečeval. Kaj takega se v demokratični in »razsvetljeni« Evropi ne bi smelo dogajati in tolerirati.
Strokovnjaki izpostavljajo, kaj »bi bilo dobro narediti pred tem posegom, to pa je, da bi se dalo iz poznavanja dnevnega toka skozi to mestno ožino ugotoviti, kdaj in še zlasti kam, na katere konce mesta, gre ob določenem času največ prometnega toka«. Niti »dnevnega (prometnega) toka« strokovnjaki očitno ne poznajo. Mesto bi moralo imeti že zdavnaj pripravljen prometni model s preverjenimi vsemi vplivi na okolje in z načrtovanimi »omilitvenimi ukrepi«.
Poglejmo še tole trditev. »To bi omogočilo, da se podjetja in druge ustanove, ki jih tam obiskujejo ljudje z vozili, nagovori in vključi v projekt čim boljšega menedžmenta prometa. Ni pa v tem primeru še nič zamujenega, podjetja in državne ustanove lahko delujejo tudi proaktivno in zaposlenim sami ponudijo drugačne ure prihoda.« Da, kar »sami naj ponudijo«, državna, mestna in ostale občinske oblasti pa ob tem »sanjajo svoje sanje«, ne vložijo nobenega truda v urejanje prometnih situacij na svojih cestah in drugih prometnicah, pustijo, da prevladuje vedno hujši kaos – do kolapsa ob bolj ali manj predvidljivih kriznih situacijah.
Martina Lipnik, u. d. i. a., Ljubljana
