Glede onesnaževanja pa smo bili tudi v našem kraju v času delovanja tovarne Javor deležni veliko prahu in saj iz dimnika kotlovne, kjer so kurili tudi mazut. To je raznašala burja po velikem delu Pivke. Ker ni bilo vodovoda, smo imeli vodnjake in dvakrat letno čistili filtre in vodnjake, pa nismo dobili nobenih donacij krajevni skupnosti, ali – kar bi bilo prav – odškodnin.
Drugi prispevek v Dnevniku avtorja Jožeta P. Damijana je pa tudi v popolnosti zadel v polno. Vse, kar je napisal, je tudi res. S pričakovanjem sem čakal njegove kolumne, kjer je pisal o takratnih naših težavah izpred petih let. Tudi takrat nismo vedeli, kako naprej in on se je ponudil za mandatarja vlade, če bi ga stranke podprle. Zadeva ni prišla dlje od dogovarjanja, ker se je vmes vtaknil Karl Erjavec in zadeva se je do kraja sfižila. Jože P. Damijan je tudi ugotovil, da bo z menjavo delovnega mesta finančno celo na slabšem, kot je bil, pa je hotel vseeno pomagati, da bi se prišlo malo naprej.
Pozivam vse politične strice iz ozadja in v fronti, da zakopljete bojne jezike in stopite skupaj ter pridobite Jožeta Damijana ali pa morda tudi koga drugega, ki je verodostojen in bi hotel pomagati iz te godlje, v kateri plavamo že preveč let. Spremenite ustavo, če je treba, in naj ima takšen človek najvišji dohodek med vsemi državnimi uslužbenci in državnimi menedžerji (ki imajo sedaj dva ali trikrat višje dohodke). Predsednik vlade mora skrbeti za delovanje celotne države, posledično za blaginjo javnega zdravstva, za človeka dostojne minimalne prihodke, in to ne samo v zdravstvu, sodstvu, javni upravi, temveč še kje. Neomajno stojim za tem, da mora biti v prvi vrsti z osebnim dohodkom predsednik vlade in nato naj se za njim naredi neka piramida, ki bo bolj strma ali pa poševna.
Ivan Čeligoj, Pivka
