Nika Prevc je po Primožu Peterki, ki mu je podvig uspel dvakrat, bratu Petru in Niki Križnar postala četrta slovenska smučarska skakalka, ki si je priborila veliki kristalni globus za najboljšo skakalko zime. Za mnoge skakalce gre za najbolj prestižno lovoriko, saj je biti v vrhu na 28 tekmah izjemno zahtevno in psihično naporno. Nikin podvig je še toliko večji, saj praktično prvo leto nastopa na vseh tekmah najvišjega ranga in je ravno v petek dopolnila komaj 19 let.

Da ima družina Prevc skakalni talent položen v zibelko, so pred novo slovensko šampionko dokazali že njeni trije starejši bratje: Peter, Domen in Cene, ki so vsi posegli po zmagovalnem odru na tekmah svetovnega pokala. Nika je od bratov pobrala le najboljše stvari in sebe spremenila v šampionko, ki ima pred seboj izjemno lepo prihodnost. Delavnost in pridnost je Prevcem privzgojena, za skoke imajo vsi prepotrebno mirne živce.

Da je Nika Prevc skakalni diamant, se je v Sloveniji vedelo že dolgo. Tokrat pa si pohvale zaslužijo tudi vodilni možje na Smučarski zvezi Slovenije, ki so diamant sprva dobro izbrusili in ga nato predstavili širši javnosti. V ženskih smučarskih skokih je bila praksa, da se tekmovalke svetovnemu pokalu priključijo zelo zgodaj. Čeprav je Nika Prevc že pri 14 letih premagovala starejše tekmovalke in moške vrstnike, je šla skozi ves prepotreben trenažni proces odraščanja. Z veliko prednostjo je zmagovala na mladinskih tekmah, njen mladinski trener Stane Baloh pa kljub pritiskom večkrat ni popustil, da bi preskakovala stopnice. Zavoljo uspešnih rezultatov ostalih starejših skakalk to tudi ni bilo potrebno.

Čeprav si je morda sama kdaj želela na največjem odru tekmovati že bolj zgodaj, je vedno poslušala navodila stroke. Vsak nasvet izkušenih bratov in strokovnjakov je spravila in se učila. V tem je izjemna, kar kaže tudi pri nastopih v javnosti. Ko je letos prvič zmagala na tekmi svetovnega pokala, se je novinarskega mikrofona kar bala, po sedmih zmagah sezone spregovori že z nasmehom in po potrebi tudi v tekoči angleščini. Na vseh področjih se uči zelo hitro, zato nima težav niti v šoli, kot verjamem, da se je veliko naučila tudi na svojih prvih poletih v Vikersundu. Čeprav ji tokrat ni uspelo preleteti 200 metrov, je iz tega zagotovo potegnila največ in bo že ob naslednji priložnosti izkoristila svoje izkušnje. Se pa odlično znajde tudi v povsem novih okoliščinah, ko ohrani mirno glavo. Eden šolskih primerov je bil njen skok v Oslu, ko je kar pol ure morala sama čakati na vrhu naleta in se ni pustila zmesti. S tem je le potrdila, da je letos najboljša. Kot je celotno sezono opisal njen dolgoletni trener Baloh: »Enostavno je Prevčeva. Nisem si mogel zamisliti, da bo tako stabilna.« Popolnost pravljice dopolnjuje tudi trenutek, ki si ga je »izbrala« za svoj prvi in verjamem, da ne zadnji kristalni globus. Ko skakalni šport zapušča njen brat Peter, najboljši slovenski skakalec vseh časov, v velike čevlje vstopa prav njegova sestra, ki s svojo agresivno tehniko in brezhibnim telemarkom ženske skoke prestavlja na stopničko višje in ima zaradi tega nadaljnje uspehe skorajda zagotovljene.