»Po lanskem padcu na najnižjo oceno, odkar poteka merjenje po obstoječi metodologiji, ni presenečenje, da ni spremembe na bolje v Sloveniji. V luči škandalov na področju politične integritete, transparentnosti in sumov korupcije v javnem sektorju v lanskem letu, en pozitiven korak, kot je zakon o zaščiti prijaviteljev, sicer sprejet dve leti po izteku roka za prenos evropske direktive, ni zadoščal za spremembo mnenja strokovne in poslovne javnosti,« je povedala predsednica Transparency International Slovenia (TI Slovenia) Neža Grasselli,
Letošnja nizka ocena indeksa zaznave korupcije po oceni Transparency International Slovenia kaže na nadaljevanje stagnacije in nezadostnih prizadevanj na področju preprečevanja korupcije v Sloveniji. Med različnimi zunanjimi viri, na podlagi katerih je izračunan indeks, je Sloveniji najvišjo oceno sicer namenil Freedom House Nations in Transit (68), ki ocenjuje predvsem stanje demokracije, najnižjo pa World Economic Forum (45), ki spodbuja zdravo poslovno sodelovanje med javnim in zasebnim sektorjem.
Premajhna proaktivnost in ambicioznost odločevalcev
»Medtem, ko so bili narejeni majhni koraki v pravo smer na področju zaščite žvižgačev ter z delom na prenovi resolucije za preprečevanje korupcije, na Transparency International Slovenia pogrešamo večjo proaktivnost in ambicioznost odločevalcev, ne zgolj na področju priprave in prenove zakonodaje, temveč tudi zagotavljanja neodvisnosti in sredstev za delovanje celotnega protikorupcijskega sistema. Nenazadnje je moč zakonov, predpisov in postopkov v kakovosti ter doslednosti njihovega izvajanja in upoštevanja. To pa lahko dosežemo s pravočasnim in dovolj zgodnjim vključevanjem civilne družbe in širše javnosti, čemur pa v zadnjih letih nismo bili priča,« je povedala Maruša Babnik, generalna sekretarka Transparency International Slovenia
Za lani sprejeti zakon o zaščiti prijaviteljev po besedah TI Slovenia še ni jasno kako bo zaživel v praksi in v kolikor bo pomagal spremeniti kulturi prijavljanja nepravilnosti, ki v Sloveniji trenutno ni širše prisotna ali zaželena. »V lanskem letu je bilo načrtovano tudi sprejetje prenovljene resolucije o preprečevanju korupcije v Sloveniji, ki bi zamenjala obstoječo resolucijo, ki bo poleti praznovala 20 let. Do njenega sprejetja ni prišlo, hkrati pa so se postopki do sedaj odvijali brez javne obravnave, kar je povsem nesprejemljivo, še posebej upoštevaje področje ter zaznavo stanja področja v javnosti. Na Transparency International Slovenia zato odločevalce pozivamo, da se za prenovljeno resolucijo omogoči javna razprava ter se jo nato v čim krajšem času sprejme. Naslednji korak bo priprava akcijskega načrta za doseganje ciljev resolucije, kjer ponovno poudarjamo, da bo za njegovo kakovost in za širše lastništvo nad ukrepi pomembno, da se ustrezno vključi deležnike in omogoči javno razpravo, « pravijo v TIl Slovenia,
KPK: Potrebujemo sistemske spremembe in prevzemanje odgovornosti
Komisijo za preprečevanje korupcije (KPK) slabše mesto Slovenije na Indeksu zaznave korupcijee ne preseneča. »Padec – sicer za le eno mesto, pa vendar – smo pričakovali, saj naša država že več let stagnira, če ne celo nazaduje v boju proti korupciji. Zato potrebujemo sistemske spremembe, predvsem pa prevzemanje odgovornosti in spremembo miselnosti. Država je od vseh nas in miselnost, kako dobro je državo prinesti naokoli, je škodljiva,« je ob novem nespodbudnem rezultatu na tej lestvici dejal predsednik Komisije. Robert Šumi.
Pri tem so pojasnili, da predlogi oziroma opozorila komisije za obrnitev trenda na bolje ostajajo podobni lanskim in da v Sloveniji potrebujemo družbeno-politični konsenz o pomenu preprečevanja korupcije. Pri tem je po njihovih navedbah »recept« za takojšnje napredovanje že v osnutku nove resolucije o preprečevanju korupcije, ki ga ima na mizi vlada in bo osnova za oblikovanje konkretnih ukrepov za izboljšanje stanja v akcijskem načrtu. Prav tako je po oceni KPK potrebno medsebojno sodelovanje vseh družbenih skupin, dosledno izpolnjevanje dolžnosti vseh pristojnih institucij ter posodobitev zakona o integriteti in preprečevanju korupcije.
V komisiji pojasnjujejo, da je njihova vloga preprečevanje korupcije s krepitvijo integritete, odgovornosti in transparentnosti ter drugih standardov, določenih z omenjenim zakonom. Po napovedih predsednika KPK Šumija se bodo zato še naprej osredotočali na krepitev teh standardov, ki predstavljajo »imunski sistem« pri preprečevanju korupcije. Hkrati po njegovih besedah stavijo na konkretna dejanja, kot je izvajanje projekta Integriteta: skupni cilj generacij skupaj z Zavodom RS za šolstvo, »katerega cilj je postopoma vzgojiti državljane, ki se bodo oddaljili od prej omenjene škodljive miselnosti«.
Stanje se poslabšuje tudi na svetovni ravni
Stanje na področju korupcije se ne izboljšuje tudi na globalni ravni. Večina držav v zadnjem desetletju pri soočanju s korupcijo ni uspela doseči pravega napredka. Svetovno povprečje indeksa CPI tako že dvanajsto leto zapored ostaja nespremenjeno pri 43 točkah. Kar dve tretjini svetovnih držav sta prejeli oceno, nižjo od 50, kar 80 odstotkov globalnega prebivalstva pa živi v državah z oceno, nižjo od svetovnega povprečja.
Transparency International letos opozarja predvsem na svetovni trend slabitve pravosodnih sistemov. Ko podkupovanje in politično vmešavanje prodreta v pravosodni sektor, lahko to privede do manipulacije s pravnimi postopki, selektivnega izvrševanja zakonodaje in zaščite storilcev pred odgovornostjo. To koristi majhnemu številu kršiteljev na račun skupnega dobrega.» Za odpravo nekaznovanosti za korupcijo morajo vlade pravosodnim sistemom zagotoviti neodvisnost, sredstva in preglednost, ki so potrebni za učinkovito kaznovanje vseh korupcijskih kaznivih dejanj ter zagotavljanje nadzora in ravnovesja oblasti. Po potrebi morajo uvesti tudi boljše postopke in zakone, ki pravosodnim institucijam pomagajo, da se zaščitijo pred koruptivnimi dejanji in jih odkrijejo,« pravijo.
TI: Čas je, da odpravimo nekaznovanost za korupcijo
»Korupcija bo še naprej cvetela, dokler pravosodni sistemi ne bodo znali kaznovati prekrškov in nadzorovati vlad. Kadar je pravosodje podkupljeno ali se vanj politično vmešava, trpijo ljudje. Voditelji bi morali v celoti vlagati v institucije, ki spoštujejo zakone in se borijo proti korupciji, ter zagotavljati njihovo neodvisnost. Čas je, da odpravimo nekaznovanost za korupcijo,« je poudaril François Valérian, predsednik Transparency International:
Glavni izvršni direktor TI Daniel Eriksson pa je opozoril, da korupcija poglablja socialno nepravičnost in nesorazmerno prizadene najranljivejše.»V številnih državah še vedno obstajajo ovire na poti do pravice za žrtve korupcije. Čas je, da odpravimo te ovire in zagotovimo, da bodo ljudje lahko učinkovito dostopali do pravnega varstva. Vsakdo si zasluži poštene in vključujoče pravne sisteme, v katerih je glas žrtev slišan na vseh stopnjah. Vse drugo je žalitev za pravico,« je dejal.
Regija Evropske unije in Zahodne Evrope sicer ostaja z najvišjo oceno med vsemi regijami, a trdne protikorupcijske ukrepe še naprej spodkopava slabitev sistema zavor in ravnotežij med tremi vejami oblasti. Zmanjševanje politične integritete prispeva k zmanjševanju zaupanja javnosti v sposobnost držav, da se spoprimejo z aktualnimi izzivi regije.
NaTransparency International kot žarek upanja izpostavljajo nekatere države, ki napredujejo na področju preprečevanja korupcije in so lani dosegle svoj najboljši rezultat doslej, na primer Estonijo (76), Latvijo (60), Slovaško (54) in Bolgarijo (45). Še šesto leto zapored je na vrhu Danska (90), sledita pa ji Finska in Nova Zelandija z rezultatoma 87 oziroma 85 točk.
Indeks CPI ocenjuje 180 držav po svetu glede na zaznavanje korupcije v javnem sektorju. Ocene odražajo mnenja strokovnjakov in rezultati anketiranj gospodarstvenikov, ne pa javnosti. Indeks je izračunan na podlagi podatkov iz 13 zunanjih virov, vključno s Svetovno banko, Svetovnim gospodarskim forumom, zasebnimi svetovalnimi podjetji, možganskimi trusti in drugimi. CPI uporablja lestvico od 0 do 100; 100 pomeni zelo čisto, 0 pa zelo koruptivno okolje.
