Letos se je povabilu kralja Matjaža odzvalo 300 graditeljev iz vse Slovenije. Kar 35 skupin je na Matevževem travniku pod stadionom v središču Črne na Koroškem po navodili grajskih meričnikov gradilo snežne skulpture. In medtem ko se je staro in mlado igralo s snegom, so na hribu nad njimi smučarji uživali na odlično pripravljeni progi. »Tako je. Tam gori je prve zavoje naredila tudi naša Tina,« je ponosno povedal sam kralj Matjaž in poudaril, da je Koroška lepa v vseh letnih časih. »Čarobna pa je tudi v belem,« je dodal.
Doživite popolno smučarsko dogodivščino na Koroškem
Na Koroškem so vam na voljo kilometri urejenih smučarskih prog, ki obljubljajo najboljšo zimsko dogodivščino na smučeh. Smučarski središči Kope in Ribniško Pohorje s posodobljenimi žičniškimi napravami in nastanitvenimi zmogljivostmi ponujata nepozabno zimsko dogodivščino. Dobro pripravljene proge in umirjeno okolje bodo vaše smučarske izkušnje naredili še prijetnejše. Pri Rimskem vrelcu, v Kotljah pod Uršljo goro, najdete priljubljeno smučarsko šolo za najmlajše. Na bližnjih Ravnah na Koroškem pa se ne boste dolgočasili niti, če sodite med bolj izkušene smučarje. Z olimpijskim leskom in vrhunskimi smučarji se ponaša Črna na Koroškem, kjer se s smučmi zapeljete skoraj v središče kraja. Na Pohorskih planjah, med Kopami in Ribniško kočo, v Črni na Koroškem in bližnji dolini Bistre, v športnem parku na Ravnah, boste svoje poti našli ljubitelji teka na smučeh. Tiha vznemirjenja sredi višin, kanček alpske eksotike in razburljivosti doživite na terenih, primernih za turno smuko pod vrhovi dvatisočakov Pece, Raduhe in Olševe.
Gostoljubnost turističnih kmetij
Srčnost in iskreno gostoljubnost, značilno za Korošce, smo tudi sami začutili ob vsaki priložnosti druženja z njimi. Tako kot so se zgodbe solidarnosti, povezanosti in srčnosti prepletale med avgustovskimi poplavami, so se nadaljevale tudi med gradniki sneženih skulptur. Gostoljubnost in iskreno neposrednost do gostov pa smo začutili tudi pri Kajžarjevih, ki smo jih obiskali na njihovi turistični kmetiji na hribu nad Mežico. Na dvorišču kmetije, kjer se pogled odpira proti Peci, nas je pozdravil Gusti Kajžar in presenečen nad našim navdušenjem nad razgledom tudi sam zagotovil, da ga do zdaj še nihče ni prepričal, da je drugje lepše. A še preden nas je posedel pred rezervirano mizo – kmetija sprejema goste od petka do nedelje, so pa hvaležni, če svoj obisk predhodno rezervirate –, je pokazal dve novi brunarici za glavno hišo. »Svak je tišlar in vse, kar vidite, je njegovo delo. Poleti smo skoraj vedno polni, veseli pa smo, da imamo predvsem domače goste,« je povedal in nas pospremil po udobni družinski brunarici s spalnim delom v zgornjem nadstropju.
A ker smo dejansko prišli potešit lakoto, smo mu sledili do mize, kjer so nam iz jušnika postregli govejo in bučno juho. »Pri nas je vse domače. Znani pa smo predvsem po odojku, ki ga tako kot rženi in drug kruh pečemo v krušni peči,« je dejal Kajžar in naročil ženi in hčerki, ki skupaj z vnukinjo pripravljata domače dobrote, da na mizo prinesejo mošt. Pa ne vinskega, kot smo pričakovali. »Moštu rečemo tudi koroško vino, ki pa ga sam pridelam iz starih sort jabolk, ki jih imamo okoli kmetije ogromno. Tudi sokove delamo sami,« je povedal Kajžar in z besedami pospremil pladenj z različnimi mesninami, ki je za moštom romal na mizo. »Poleg odojka in paniranega piščanca smo znani tudi po koroških grumpih,« je pojasnil. Od vsega naštetega nam je najbolj šla v slast govedina v divjačinski omaki. Vsekakor pa so se tudi oči nasmejale, ko je gospodinja Milka na mizo za sladico prinesla kvočeve nudlne, žepke z nadevom iz suhih hrušk.
Ker je bil obisk načrtovan le za en dan, nam je ob odhodu gostitelj stisnil v roko tiskovino z izletniškimi predlogi, ki jih bo vredno v bližnji prihodnosti dodobra preučiti. Kajti Koroška bo v prihajajoči poletni sezoni potrebovala še več gostov kot kadar koli prej.