Mreža za prostor združuje 29 nevladnih organizacij iz vse Slovenije, ki si prizadevajo za trajnostno urejanje prostora. V letih 2020–2023 so izvedli participativno financiranje 15 manjših, eksperimentalno naravnanih okoljskih projektov, poimenovanih Podnebne akcije. »To so manjši projekti, ki so omogočili nekakšno eksperimentiranje in z nizkimi sredstvi aktivirali velik ustvarjalni potencial članic mreže. Projekti imajo ozaveščevalni potencial in obravnavajo teme, ki so širše in omogočajo možnost prenosa v druga okolja. Najpomembnejše je, da prispevajo k povezovanju lokalne skupnosti,« je povedal Marko Peterlin, direktor Inštituta za politiko prostora. Na predstavitvi publikacije o izvedenih akcijah, ki je bila v Okoljskem centru na Trubarjevi cesti, so pripovedovali o pisani beri projektov, ki so jih izvedle članice mreže, izbrali pa so jih z glasovanjem na tako imenovanih idejnih zajtrkih. Denar za akcije je prišel iz podnebnega sklada.
Od dreves do stanovanj
Pri tem so v izjavi pojasnili, da se je kar deset projektov ukvarjalo z ozelenjevanjem mest. Takšen je recimo projekt zasaditve urbanega miyawaki gozdička v Mariboru iz leta 2020. Takrat je Organizacija za participatorno družbo iz Maribora ozelenila nabrežje Radvanjskega potoka. V okviru te akcije so med drugim zasadili kar 208 drevesnih in grmovnih vrst. Pri tem so izpostavili začudenje uradnikov, saj so ti po navadi soočeni s prošnjami za posek dreves in ne za njihovo sajenje. Obenem pa se je pri tem projektu pokazala težava pri pridobivanju sadik, zato so lani v parku KC Pekarna postavili mini urbano drevesnico, ki bo še leta omogočala sadike za ozelenjevanje urbanega prostora. Tudi drevesnica je podnebna akcija v okviru mreže. Tako hitra izvedba akcije na trenutni izziv in potrebe je pomembna prednost participativnega financiranja projektov.
Drugi projekti so opozarjali na problem biodiverzitete in drugih vprašanj, ki so posredno povezana s podnebjem. Na Inštitutu za študije stanovanj in prostora so opozarjali na stanovanjsko krizo. Anja Lazar z omenjenega inštituta je pri tem pojasnila, da je za pravičen prehod pomembno poskrbeti tudi za dostojna in dostopna bivališča. V ta namen so leta 2021 na Muzejski ploščadi na Metelkovi postavili spomenik stanovanjski krizi v obliki betonske instalacije, naslednje leto pa so razvili koncept sobivanjske skupnosti za starejše. Lani so pripravili načrt za trajnostno in meščanom prijazno ureditev Stolpniške v Ljubljani.
Malo sredstev, velik izkupiček
V projektu Vroče točke, ki ga je izvedel Prostorož, pa so razvili aplikacijo, v katero so občani lahko vnesli območja Ljubljane, za katera menijo, da se poleti prekomerno pregrevajo. Na tak način so identificirali 699 mestnih vročih točk, nanje opozorili tudi v obliki plakatov in predlagali ukrepe, ki bi lahko pomagali razbremeniti ta območja, ki so v času vročine lahko smrtno nevarna. »To je bil skoraj edini razpis, ki podpira urbane inovacije na področju podnebne odpornosti in trajnosti. Rezultati so bili zelo dobri,« je pojasnila Zala Velkavrh iz organizacije Prostorož.
Za vseh petnajst projektov so razdelili nekaj več kot 68.000 evrov, kar je sorazmerno nizka vsota za tako široko bero projektov. Peterlin je pri tem izpostavil, da je participativni način izbiranja in financiranja projektov omogočil več kreativnosti in svobode. »Občani Ljubljane si želijo, da bi sodelovali pri urejanju prostora,« je Peterlin izpostavil glavno lekcijo takšnih in podobnih programov. Pri tem je še izrazil željo, da bi se za tovrstne projekte in vsebine vzpostavil tudi sistemski način financiranja.
