Vstopamo v kitajsko leto lesenega zmaja, za katero pravijo, da sloni na uspehu, presežkih in usmerjenosti v kariero. Dober podatek za tiste, ki iščejo odlične sodelavce, in tiste, ki iščejo priložnosti za poklicno rast. Kateri poklici bodo letos najlažje našli zaposlitev oziroma kje se je pokazal primanjkljaj?
Poklicni barometer
Lani so na Zavodu RS za zaposlovanje (ZRSZ) ocenjevali 183 poklicev, od tega jih je bilo 109 ocenjenih kot takih, pri katerih so bili delodajalci neuspešni ali so le s težavo našli sodelavce in zapolnili svoja prosta delovna mesta. Za tekoče leto se še vedno predvideva primanjkljaj različnih skupin učiteljev v osnovnih in srednjih šolah, svetovalnih delavcev, pa tudi vzgojiteljev v vrtcih. Podobno se predvideva primanjkljaj različnih skupin strokovnjakov – inženirjev kemije, veterinarjev, strokovnjakov za razvoj kadrov in karierno svetovanje, sistemskih administratorjev, mehanikov in serviserjev elektronskih naprav (predlanske napovedi so pri teh poklicih predvidevale ravnovesje med ponudbo in povpraševanjem).
Morda je zanimiv podatek, da je največ poklicev, ki so v primanjkljaju, opaziti v območnih službah Ljubljana, Nova Gorica, Koper in Kranj, torej v velikih mestih, in pri vseh gre za več kot 90 poklicnih skupin, v katerih se predvideva primanjkljaj. Največ presežkov pa se predvideva v območnih službah Trbovlje in Velenje. Poraja se seveda vprašanje, zakaj je tako. Analitiki v okviru zavodov za zaposlovanje pravijo takole: ker kandidatov v tem poklicu ni oziroma jih je premalo. Kader je premalo usposobljen (nima ustreznih kompetenc, znanj, sposobnosti, licenc, izpitov ipd.), zato imajo delodajalci težave z iskanjem kadra v teh poklicih. Delovni pogoji (plača, neugoden delovni čas, težko fizično delo ipd.) kandidate odvračajo od tega, da bi iskali zaposlitev v teh poklicih. Razlog so tudi strukturni dejavniki (povprečna starost brezposelnih oziroma iskalcev zaposlitve, dolgotrajna brezposelnost ipd.), ki vplivajo na pomanjkanje kadra v tem poklicu.
Kako motivirati mlade?
Odločanje mladih za smer izobraževanja je po eni strani odvisno od njihovih želja, poznavanja samih sebe in obvladovanja znanja, po drugi strani pa od zunanjih vplivov, med katere sodijo želje staršev in splošna klima glede tega, kaj je trenutno popularno. O zahtevnem iskanju kadrov je spregovoril Mitja Čotar, direktor inštituta Structum, ki je specializiran za pomoč v gradnji in inženiringu. »Zelo malo je na trgu gradbenih tehnikov, na primer. Saj obstajajo izobraževalni programi, a opažamo, da interesa med mladimi ni. Delo v gradbeništvu že dolgo ni samo delo v prahu, kot morda glede tega obstajajo predsodki, ampak sta poklic in delovno mesto zelo dinamična in zanimiva. Tudi kreativna, saj se dela pri različnih projektih. Poleg tega mora oseba poznati delo s sodobnimi informacijskimi in tehnološkimi sistemi. In ker imamo težave pri pridobivanju primernega kadra, nam veliko časa vzameta mentoriranje in učenje novozaposlenih,« je priznal direktor Structuma, ki je bil lani kandidat za gazelo primorske regije, in dodal, da jih sicer zanimajo tudi visoko usposobljeni bodoči sodelavci. Osebe za delo na raziskovalni ravni, torej. »Mislim, da je v gradbeništvu veliko kariernih priložnosti. Poleg tega se lahko pohvalimo, da imamo v svojih vrstah tudi ženske. Naša vodja laboratorija je na primer nominirana za inženirko leta 2024. Tudi delo v gradbeništvu je intelektualno in se vedno bolj digitalizira.«
Poleg zdravnikov, strokovnjakov za zdravstveno nego, zobozdravnikov, učiteljev, avdiologov in govornih terapevtov bodo letos v Sloveniji delodajalci iskali tudi voznike avtobusov, tesarje, monterje in serviserje vodovodnih ter plinskih inštalacij. Pa inženirje gradbeništva, spet fizioterapevte, psihologe, betonerje, krovce, voznike težkih tovornjakov in vlačilcev. Novo priložnost bodo hitreje lahko dobili še strokovnjaki za vzgojo in izobraževanje oseb s posebnimi potrebami, tehniki za gradbeništvo, geodezijo, kuharji, varilci in kleparji, inženirji strojništva in elektrotehnike, vedno iskani farmacevti, elektroinštalaterji, mesarji, natakarji, veterinarji. Omenjamo predvsem tiste, ki so se znašli v prvi polovici tabele najbolj iskanih poklicev. Kar pa seveda ne pomeni, da bo samo prava izobrazba prinesla zaposlitev – treba se bo tudi dokazati. Tako mladi s svojo zagnanostjo in pripravljenostjo usvajanja novih znanj kot starejši, že izkušeni, ki bodo dobili priložnost za karierno rast.
Priložnosti za strojnike in tehnike
»Naše podjetje ima potrebe po zaposlovanju inženirjev strojništva in strojnih tehnikov z znanji uporabe proizvodnih tehnologij ter konstruiranja in profilov s poklicno izobrazbo – ključavničarjev, varilcev, monterjev. Zavedamo se pomanjkanja zanimanja mlajše generacije za tradicionalne panoge strojegradnje, zato dijakom med drugim nudimo tudi štipendije, da naše podjetje spoznajo že med srednješolskim izobraževanjem. Pri mlajših opažamo večje zanimanje za uporabo sodobnejših CNC-strojev in upravljanje robotov, v tej smeri želimo tudi nadaljevati razvoj našega podjetja. Želimo si dinamičnih, zvedavih in samoiniciativnih sodelavcev, ki ponosno opravljajo svoje delo. V letih delovanja smo spoznali, da formalna izobrazba ni ključen pogoj za opravljanje poklica,« je z nami delil svoje razmišljanje Matjaž Jamšek, tehnični direktor v podjetju Metalia, dobitniku gazele za savinjsko-zasavsko regijo, in dodal, da ga veseli, da lahko za opravljeno delo zagotavljajo več kot 20 odstotkov višje plačilo od povprečja v dejavnosti. »Ponosni smo na spoštljive medsebojne odnose, ki jih gojimo v podjetju. V našem podjetju, ki je izrazito projektno naravnano, so raznoliki izzivi del vsakdana, zato tovrstno delo nudi možnost za intenzivno pridobivanje širokega nabora znanj s področja strojništva. V majhnem kolektivu je možnost prenosa znanja še toliko intenzivnejša.«
Vsaka ideja dobrodošla
Primanjkljaj se opaža tudi na področju poklicev, ki se ukvarjajo z lesom. Za mnenje smo povprašali podjetje Centernorma, katerega osnovna dejavnost je proizvodnja lepljenih profilov za okna in vrata, kupci pa so proizvajalci stavbnega pohištva. Podjetje je bilo med drugim tudi podravsko-pomurska gazela leta 2023. »V podjetju so zelo zaželeni mladi, posebej izučeni lesarji. Osebe, ki imajo prirojen čut za delo z lesom, se nekako boljše znajdejo v takšni proizvodnji. Vsekakor pa je nujno razumeti smisel polizdelka, ki ga izdelujemo. Oseba mora čim prej spoznati celoten proces, torej od vhoda surovine (lamel) v podjetje do končnega zapakiranega polizdelka. To je nekako osnova, da lahko lažje razmišlja o delu v proizvodnji in morebitni nadgradnji polizdelkov. Dobri novi kadri so v vsakem trenutku dobrodošli, četudi v tistem trenutku ne zaposlujemo oziroma nimamo potreb po dodatnih okrepitvah. Če si oseba želi izzivov in je samoiniciativna, ima pri nas vedno odprta vrata. Vsaka ideja in vsak predlog za izboljšave štejeta. Pripravljeni smo v osebo vložiti ogromno truda, vendar mora za to izkazati potencial, tako je lahko sodelovanje vzajemno. Želimo si predanih oseb, oseb, ki si želijo znanja, raziskovanja in napredovanja,« je pojasnila Marina Kovač, vodja splošnega in kadrovskega oddelka v podjetju. Ogromen del investicij namenjajo visoki tehnologiji, zato zaposlenim, kot trdijo, nudijo ugodne pogoje za delo. Stremijo k enoizmenskemu delu, saj je to bistvo današnjega časa. »In z našim razmišljanjem ter organizacijo nam to uspeva dosegati,« dodaja sogovornica.
Najnižja brezposelnost po osamosvojitvi
V letu 2023 se je ugodno gibanje brezposelnosti nadaljevalo. Zato je Greta Metka Barbo Škerbinc, vršilka dolžnosti generalne direktorice ZRSZ, v začetku letošnjega leta lahko sporočila, da tako nizke brezposelnosti v obdobju od osamosvojitve države še ni bilo. V povprečju je bilo leta 2023 brezposelnih 48.709 oseb na mesec, 14 odstotkov manj kot v povprečju leta 2022. Kar tudi pomeni, da je brezposelnost med najnižjimi v Evropski uniji, v kateri je bila stopnja 6-odstotna. »Ocenjujemo, da bo letos brezposelnost upadala malce manj kot lani. To pomeni, da bi konec letošnjega leta imeli 47.000 brezposelnih, kar bi bilo za 2,8 odstotka manj kot decembra 2023. Po ocenah Urada za makroekonomske analize in razvoj bo letos brezposelnih v povprečju 46.000 oseb na mesec. Zato moramo vse napore vložiti v aktiviranje vsega razpoložljivega delovnega potenciala. Na podlagi spremljanja podatkov ugotavljamo, da se je letos v evidenco brezposelnih prijavilo že precejšnje število kandidatov s področja zdravstva in socialne oskrbe. Ker so to poklici, ki jih močno primanjkuje, jih bomo prednostno napotili k delodajalcem z navedenega področja. Zavedati se je treba, da je kadre dandanes težko pridobiti, tudi v tujini. Zato delodajalce pozivamo, naj svoje zaposlene čim dlje obdržijo v zaposlitvi,« je povedala Barbo-Škerbinčeva.
V letu 2024 med drugim načrtujejo še intenzivnejšo obravnavo in pomoč najbolj ranljivim skupinam, prijavljenim na ZRSZ, in tudi mladim, z namenom čimprejšnje vključitve na trg dela. Delodajalce nameravajo povezovati z iskalci zaposlitve in ponoviti organizacijo dogodkov Življenje in delo v Sloveniji, ki tujim iskalcem zaposlitve omogočajo verodostojne informacije o aktualnih potrebah delodajalcev ter delovnih in življenjskih pogojih v Sloveniji.
