Vrhunec vsakoletnega festivala Naprej/Forward je podelitev stanovskih nagrad čuvaj/watchdog, ki jih Društvo novinarjev Slovenije (DNS) podeljuje novinarjem, novinarskim ekipam in fotoreporterjem, »ki so v minulem letu s svojim delom navdušili in pokazali, da v Sloveniji kljub nezavidljivim razmeram kakovostno novinarstvo še ni izumrlo«.

O spolnem nasilju je treba pisati in govoriti

Podelitev nagrad je potrdila, da ustvarjalci Dnevnika opravljajo izjemno delo. Čuvaja za izstopajoči novinarski dosežek so namreč prejeli Ranka Ivelja, Tamara Krivec, Primož Knez, Tina Jereb, Mojca Furlan-Rus in Peter Lovšin za zgodbe o spolnih zlorabah v ljubljanskem konjeniškem klubu, ko so s pomočjo dveh pogumnih sogovornic razkrili zlorabe in opogumili še eno žrtev istega trenerja, da je prijavila kaznivo dejanje. Kot je v utemeljitvi zapisala porota, tema o spolnih zlorabah otrok in mladoletnih zahteva izjemno previdnost in tehten premislek. Ob tem je poudarila, da so Dnevnikovi novinarji svoje članke zastavili po najstrožjih novinarskih pravilih. »Niso se se omejili le na izpovedi žrtev, minuciozno so opisali tudi dinamiko spolnih zlorab, razgrnili izsledke domačih in tujih raziskav, obdelali psihološke, terapevtske, kazenskopravne, sodne in druge vidike problematike. Razplet dogajanja so kontinuirano spremljali, poročevalsko in komentatorsko,« so obrazložili. 

Obširni članek, ki so ga v Objektivu 22. oktobra lani objavili Ranka Ivelja, Primož Knez in Tamara Krivec, je naletel na izjemen odmev v javnosti, o dogajanju so, povzemajoč Dnevnikova razkritja, poročali številni mediji. »Primož Knez je v nadaljevanju med drugim poročal o odzivu Konjeniške zveze Slovenije in policijskih preiskavah v tem in drugih podobnih primerih, Ranka Ivelja je dala besedo družinski terapevtki in kasneje še socialni pedagoginji, s svojimi prispevki pa so pri poročanju sodelovali tudi Mojca Furlan Rus, Peter Lovšin in Tina Jereb, ki je letos avgusta dodatno odmevno razkrila tudi spolno zlorabo, ki naj bi jo zagrešil ravnatelj osnovne šole na Jesenicah in športni trener; nato so zgodbo v širši kontekst postavili še Tamara Krivec, Mojca Furlan- Rus in Peter Lovšin s pravosodnim vidikom obravnave spolnih zlorab. »Novinarsko delo naših kolegov ni pomembno le z vidika medijske prodornosti, temveč tudi z vidika družbenega boja proti spolnemu nasilju, ozaveščanja javnosti in preventive,« ob tem poudarjajo v DNS.  

Bolečina sogovornic legla tudi na novinarje

Ob prejemu nagrade je v imenu celotne nagrajene ekipe Ranka Ivelja priznala, da je bilo delo na tej temi težko. »Žalost in bolečina naših sogovornic sta legli tudi na nas. Ampak vredno se jima je bilo posvetiti. O spolnem nasilju je treba  pisati in govoriti. Da bo sram storilce, ne žrtve. Spolne zlorabe so namreč še vedno ledena gora: občasno vidimo  njen vrh, sicer pa jo še vedno prekriva morje predsodkov, mitov in stereotipov,« je povedala in osvetlila dogajanje, ki je sledilo objavi zgodbe 22. oktobra lani v Objektivu: »Še isti večer so na vrata Dnevnikove novinarke potrkali kriminalisti. Ukaz o takojšnji preiskavi je prišel z vrha. To je dobro, kaže, da policija opravlja svoje delo. Ni pa dobro, da je  po dobrem letu dni  vložena šele zahteva tožilstva za sodno preiskavo. Sodni procesi so še vedno prepočasni in mučni za žrtve«. V imenu vse ekipe se je zahvalila pogumnim mladim ženskam, ki so se odločile zaupati svojo zgodbo in storilca ovaditi – v prvi vrsti zaradi deklic, ki še trenirajo v tem klubu. Posebno zahvalo je namenila novinarki, katere imena zaradi določenih razlogov ni razkrila, ki je Dnevnikove novinarje povezala s sogovornicami. »Del nagrade je tudi tvoj!,« je še dejala.  

Nekaj prispevkov iz serije člankov o spolnih zlorabah:

Pohvala za izstopajoči dosežek fotografu Luki Cjuhi

Ko sta prvega oktobra lani v središču prestolnice potekala Pohod za življenje in sočasno tudi protishod, je bil na prizorišču tudi Dnevnikov fotograf Luka Cjuha. Med udeležence protishoda se je pomešal pripadnik skupine Rumeni jopiči, ki je izzval pretep, ob čemer je Cjuha v objektiv ujel »trenutek, ki je presenetil skoraj vse, razen fotografa, ki je bil pripravljen na nepričakovano,« so v DNS zapisali v obrazložitvi pohvale. Dodali so še, da fotografija »k razmisleku o tem, kdaj je v določeni situaciji treba posredovati, poziva tudi vse nas, ki smo pogosto postavljeni v vlogo stranskega opazovalca. Pa naj si bo to na delovnem mestu, med protestom ali v zavetju doma«.

»Zelo sem vesel, da sem prejel pohvalo Društva novinarjev. Zakaj sem vesel? Zato, ker ste dali dodano vrednost fotografiji, ki prikazuje vsakdanje življenje. Protesti, demonstracije, manifestacije so postali neizogiben del našega vsakdanjega življenja. Naše fotografije pa so tu zato, da pokažejo, da se je to res zgodilo in se ne pozabi,« je ob prejemu pohvale DNS sporočil Luka Cjuha. 

S hudomušnostjo o velikih dogajanjih

Da si je v štirih desetletjih prislužil renome enega najboljših zunanjepolitičnih komentatorjev v Sloveniji, so o Zoranu Senkoviću, dolgoletnem Dnevnikovem novinarjem, zapisali v obrazložitvi njegove nagrade za  življenjski prispevek k razvoju slovenskega novinarstva. Izpostavili so, da je znal še posebej pronicljivo spremljati prislovično zapletene razmere na Balkanskem polotoku. »Iz nauka, da bralci in novinarstvo v črno-belih časih potrebujejo kanček s hudomušnostjo obarvanega pogleda na velika dogajanja, se je porodila ideja o glosah, naslovljenih Ustavite zemljo, rad bi izstopil. Njegova tedenska rubrika je zaživela konec leta 1992, se z zunanjepolitičnih strani vse bolj izpiljena in brana selila v Dnevnikovo sobotno prilogo in tam postala ena od zaščitnih znamk naslednjih več kot dvajset let,« so zapisali v DNS. Glose upokojenega Zorana Senkovića bralce še vedno navdušujejo v rubirki Zadnja pika Dnevnikovega Objektiva. »Tako ohranja žlahtno, a izginjajočo tradicijo satire v slovenskem žurnalizmu. S sinergijo jezika, sloga, razgledanosti po domačem in mednarodnem dogajanju in nenadkriljivega smisla za humor predstavlja enega od njenih vrhov,« so v obrazložitvi zapisali v DNS. 

V zahvalnem govoru je Senković dejal, da mu nagrada kot novinarju pomeni, da je s svojim delom pustil opazno sled v medijskem in družbenem prostoru. »Čeprav je morda poudarek na tistem delu mojega novinarskega ustvarjanja, ki je povezan s satiro in glosami, ki jih pišem, upravičen, naj vendarle omenim, da se rad spominjam tudi tistega dela v katerega sodijo komentarji in poročanja s kriznih žarišč (Romunija, bombardirani Dubrovnik, celoletna rudarska stavka v Veliki Britaniji…),« je poudaril in se spomnil tudi na spremljanje razmer v novonastalih državah na razvalinah bivše Jugoslavije.  »Želim si, da v novinarstvu analitičnost in poglobljenost na eni strani, kot tudi satira kot ena izmed novinarskih zvrsti na drugi ne bi izginile v poplavi pogrošnega kvazinovičarstva in nasilnega ter primitivnega tvitiranja,« je še dejal.

Nekaj nedavno objavljenih glos Zorana Senkovića:

Nagrad so se razveselili tudi v drugih uredništvih

Poleg Dnevnikovih nagrajencev so se nagrad in pohval razveselili tudi v drugih uredništvih. Nagrade za izstopajoče novinarske dosežke v minulem letu so prejeli tudi Jelena Aščić (TV Slovenija), Večerovo uredništvo dopisništev in Aljaž Vrabec (Delo). Nagradi za izjemne dosežke v novinarski fotografiji sta šli v roke Blaža Samca (Delo) in Voranca Vogla (Delo). Med debitanti, novinarji, ki so v poklicu manj kot pet let, so nagrade prejeli Žana Vertačnik (POP TV), Miha Dajčman (Večer) in Eva Lipovšek (Radio Slovenija). Pohvalo za življenjski prispevek k slovenskemu novinarstvu prejme Uredništvo satiričnega lista Pipec, pohvale porote za izstopajoči novinarski dosežek pa prejmejo oddaja NEnasilje! (POP TV), Ciril Horjak (Večer) in Maša Tomažin Hladen (Kolektiv RTV SMO). Poleg Luke Cjuhe (Dnevnik) je pohvalo za izstopajoči novinarski dosežek s področja novinarske fotografije prejel tudi fotoreporter Igor Napast (Večer). 

Nagrade Čuvaj Watchdog Festival Naprej dnevnik Zoran Senković Luka Cjuha Ranka Ivelja Tamara Krivec Primož Knez Peter Lovšin Mojca Furlan Rus Tina Jereb izpostavljamo