Predsednica ruske volilne komisije Ella Pamfilova je včeraj pozdravila »rekordno« zmago 71-letnega Vladimirja Putina na tridnevnih predsedniških volitvah konec tedna, ki so potekale tudi v priključenih regijah vzhodne in južne Ukrajine. Po vseh preštetih glasovih naj bi dosedanji predsednik dobil 87 odstotkov ali 76 milijonov glasov. To je za 10 odstotnih točk več kot leta 2018 in kar 23 odstotnih točk več kot leta 2012, ko je zanj glasovalo 56 oziroma 46 milijonov volilcev. Sicer so analize pokazale, da že leta 2018 štetje glasov ni bilo korektno. Glede tokratnih volitev je zanimivo, da je Putin v ukrajinskih regijah (Krim, Lugansk, Doneck, Zaporožje, Herson) dobil od 88 do 96 odstotkov glasov.
Po podatkih ruske volilne komisije (RVK) je od petka do nedelje na volišča prišlo 77,44 odstotka volilnih upravičencev. Na predsedniških volitvah v letih 2000–2018 ta delež nikoli ni dosegel 68 odstotkov. Te volitve so bile sicer odločene že veliko pred glasovanjem, saj je RVK decembra iz boja izločila Jekaterino Duncovo, februarja pa še Borisa Nadeždina. Oba sta nasprotovala vojni v Ukrajini. Tako so poleg Putina ostali trije predsedniški kandidati, ki ga podpirajo.
Prvič izgovoril ime Navalnega
Posebno nevaren bi bil Putinu Aleksej Navalni, ki pa ga je dal zapreti že januarja 2021. Nekateri menijo, da ni naključje, da je umrl mesec pred volitvami. A v nedeljo zvečer, ko je Putin po zmagi nastopil pred svojimi privrženci na televiziji, je nenadoma prvič izgovoril njegovo ime. Ni ga na primer omenjal ne po zastrupitvi avgusta 2020 ne po spektakularni aretaciji januarja 2021, ko se je Navalni vrnil z zdravljenja v Nemčiji. Njegovo smrt je zdaj Putin označil za »žalostni dogodek« in zatrdil, da se je, ko je bil še živ, strinjal z idejo, da ga zamenjajo »z osebami, ki so v kaznilnicah v zahodnih državah, a pod pogojem, da se nikoli več ne vrne«.
Putin se je volilcem zahvalil, da so s svojimi glasovi omogočili »notranjo konsolidacijo države«. Opozicija je sicer Ruse pozivala, naj oddajo neveljavne volilne listke, naj sploh ne glasujejo ali naj glasujejo za kogar koli, samo za Putina ne. Zadnja možnost je bila taktika Navalnega.
Odzivi iz tujine
Britanski zunanji minister David Cameron je ostro napadel dejstvo, da so »volitve potekale na ukrajinskem ozemlju, da ni bilo več izbire med kandidati in da je glasovanje potekalo brez neodvisnih opazovalcev«. Nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock je volitve označila za »Putinovo podlost proti svojemu lastnemu narodu«. Stéphane Dujarric, govornik generalnega sekretarja Združenih narodov, je obsodil ruske volitve v ukrajinskih regijah in poudaril, da aneksija ukrajinskih ozemelj po mednarodnem pravu ni veljavna. Visoki predstavnik EU za zunanje zadeve Josep Borrell je dejal, da ruske volitve »niso bile pravične in svobodne«, ker so temeljile na »represiji in ustrahovanju«. Norveški zunanji minister Espen Barth Eide govori o »tako imenovanih« volitvah v Rusiji, na ameriškem zunanjem ministrstvu pa o »neverjetno nedemokratičnem postopku«. Med zahodnimi politiki je Putinu za zmago čestital le predsednik evropskega sveta Charles Michel, a to je storil že v petek, na prvi dan tridnevnih volitev, torej je bil ironičen.
Več voditeljev latinskoameriških držav pa je Putinu čestitalo za zmago po volitvah, tudi predsednica Hondurasa, predsedniki Bolivije, Kube, Venezuele in Nikaragve. Čestitke so prišle tudi iz Pekinga, Teherana, Pjongjanga, Dušanbeja in Dubaja. Med demokratičnimi voditelji je »prisrčne čestitke« Putinu poslal indijski premier Narendra Modi, ki mu je očitno hvaležen za poceni nafto.