Konec 2023 je DZ sprejel zakon o obnovi in razvoju po ujmi v lanskem avgustu, ki je določil ustanovitev posebnega proračunskega sklada za financiranje obnove in razvoja po poplavah, hkrati pa je določil tudi nekatere nove proračunske vire za financiranja tega sklada.
Poseben proračunski sklad je za namene financiranja popoplavne obnove določen predvsem zato, da bodo sredstva pregledno zbrana na enem mestu in da se bodo lahko sredstva, ki v določenem letu še ne bodo porabljena, za razliko od ostalih proračunskih sredstev prenašala med leti.
Med dodatnimi viri za financiranje popoplavne obnove sta začasni petletni davek na bilančno vsoto bank v višini 0,2 odstotka (ob zgornji omejitvi 30 odstotkov dobička iz rednega poslovanja), del dobička in bilančnega dobička Slovenskega državnega holdinga ter petletno zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb za tri odstotne točke na 22 odstotkov (za obnovo bi se sicer uporabljala le razlika med prihodki po 19-odstotni stopnji in izplenom od začasno zvišane stopnje).
Vv petih letih okoli 1,6 milijarde evrov dodatnih prilivov
Petletno obdobje pobiranja obeh dodatnih davčnih virov bo med 2024 in 2028, kar pomeni, da se bosta prvič uporabila za leto 2024. Prilivi od teh dodatnih virov so bili konec 2023 ocenjeni na okoli 1,6 milijarde evrov v petih letih. Za ustanovitev proračunskega sklada in opredelitev novih virov pri financiranju proračuna je bilo treba po pojasnilih ministrstva za finance pripraviti novelo zakona o izvrševanju proračunov.
Poleg tega zakonski predlog določa še način izločanja povratnih sredstev oziroma posojil iz evropskega mehanizma za okrevanje in odpornost po koronski krizi na proračunski sklad za okrevanje in odpornost, ureja pa tudi izdajo soglasja k finančnemu načrtu posrednih proračunskih uporabnikov.
Vlada se je v okviru prizadevanj za obnovo po lanskih katastrofalnih poletnih ujmah danes seznanila tudi z informacijo o nameravanem podpisu sporazuma s Švico o doniranju sredstev za pomoč pri odpravi posledic poplav in plazov. Švica bo na podlagi predlaganega sporazuma donirala sredstva v višini 200.000 švicarskih frankov (okoli 210.000 evrov po trenutnem menjalnem tečaju).