Predsednik evropskega sveta Charles Michel v vabilu na današnji vrh evropskega sveta, ki se začenja po včerajšnjem vrhu EU-Balkan s šestimi voditelji iz regije, ni skrival prelomnosti odločitev, o katerih naj bi odločala sedemindvajseterica šefov držav članic. »Izpolniti moramo svoje zaveze glede Ukrajine ter še naprej ostati zanesljiv in močan partner. Ukrajini moramo zagotoviti stalno in trajno politično, finančno in vojaško podporo, zlasti pa se moramo dogovoriti o zagotavljanju 50 milijard evrov za njeno dolgoročno stabilnost. Dogovoriti se moramo tudi o začetku pristopnih pogajanj z Ukrajino, s čimer ji bomo dali potreben signal in jo še bolj približali naši evropski družini,« je v vabilu evropskim kolegom zapisal Michel.
Kaj pomeni odločitev komisije za razplet vrha?
Ali bo obe ključni odločitvi glede Ukrajine mogoče sprejeti, včeraj še ni bilo mogoče reči. In to kljub temu, da je evropska komisija včeraj zvečer stopila velik korak Madžarski naproti. Sprostila je namreč deset milijard evrov zadržanih sredstev, ker je Madžarska storila pomemben premik na področju pravosodnih reform. Kot je odločitev pojasnil komisar za pravosodje Didier Reynders, obstajajo zadostni razlogi za sklep, da se s sprejetimi reformami krepi neodvisnost pravosodja. Še naprej pa ostaja zamrznjenih 21 milijard evrov evropskih sredstev za Madžarsko.
Pred odločitvijo evropske komisije se je pričakovalo, da se bo na današnjem vrhu pogajalo o vsem. Slovenija denimo v pogajanja vstopa z željo, da se ob Ukrajini več sredstev nameni tudi za obvladovanje migracij in solidarnostni sklad, iz katerega je država črpala pomoč po poplavah. »Samo uravnotežene spremembe so tiste, ki so vzdržne. Vse drugo so začasni kompromisi, ki ne bodo vzdržali preizkusa časa,« je ocenil premier Robert Golob.
Prav tako je bilo povsem nejasno, kaj bo v teh nejasnih razmerah z odobritvijo začetka pogajanj Moldavije ter morebiti še BiH, glede katere so bila mnenja držav precej deljena. »Ni nujno, da bo prišlo do soglasja za širitev že na tem svetu, morda bo to šele marca,« je možnosti, da bi BiH dobila začetek pristopnih pogajanj že na tem vrhu, opredeljeval Golob. Kot je pojasnil, bi do nadaljnjega pridruževanja lahko prišlo v paketu, če pa je ena država iz paketa izločena, se paket ustavi. Vendarle pa je dopuščal razplet različnih možnosti.
Ostre kritike Zelenskega in evropskih parlamentarcev
Čeprav so iz Budimpešte prihajali signali, da bi bila Madžarska pripravljena umakniti veto pri odločitvah glede Ukrajine, če Evropska unija sprosti zadržanih 10 milijard evrov evropskih sredstev, se je temperatura pred srečanjem dvigovala tako s pozivi k popuščanju kot s kritikami Madžarske in evropske komisije, ki se je domnevno brez prave analize odločila popustiti Orbanu z izplačilom zadržanih sredstev. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da Madžarska nima nobenega razloga, da blokira Ukrajino. Michel, ki je včeraj še enkrat osebno poskušal prepričati Orbana k spremembi stališč, je v vabilu evropskim voditeljem zapisal, naj se v Bruselj odpravijo v duhu pripravljenosti na kompromise. Proti gnilim kompromisom so evropske voditelje pa tudi evropsko komisijo pozivali vsaj v dveh skupinah evropskega parlamenta, pri Socialistih in demokratih ter Evropskih zelenih, kritični pa so bili tudi v Evropski ljudski stranki.
