Velecenjena družina Prevalski v cirkusu navdušuje z akrobacijami – babica Antonija bruha ogenj, dedek Angus požira meče, stric Artem z družino postavlja človeške piramide, oče Aleksej in mama Anastazija z zavezanimi očmi hodita po vrvi tik pod stropom šotora. Najmlajšega člana pa kljub spodbudam družine akrobacije ne pritegnejo. Sorodniki so zaskrbljeni. Kaj bo s fantom, če ne bo del tradicije? A deček Adam najde svojo pot. Igra namreč na tubo, in to zelo vešče, z zaprtimi očmi in zasanjano. »Ves čas smo ga želeli ukrotiti po merah naše družine, namesto da bi mu prisluhnili,« v knjigi Adam in tuba priznanega slovenskega mladinskega pisatelja Žige X Gombača (končno) uvidi mama Anastazija. Adam tako postane del družinske tradicije, a na svoj način. Pravljica, sicer prevedena v nemščino, francoščino in angleščino, se je kot prva slovenska knjiga uvrstila na ameriški seznam najboljših del za otroke in mladino USBBY. »Nikoli si nisem mislil, da bo imela ta knjiga takšno mednarodno življenje,« je priznanja vesel pisatelj. »Take stvari se ne zgodijo prav pogosto.« Da so njegovo pravljico uvrstili na prestižen seznam, je izvedel od švicarskih kolegov. To je »sveti gral« otroške književnosti, so mu pojasnili. Večjega odziva domače strokovne javnosti niti ni bilo.
Ko je pravljica leta 2017 nastala za Lahkonočnice (poslušalcem jo je predstavil Jurij Souček), cilj ni bil tuje tržišče. »Nastala je zelo spontano, nenačrtovano, a se je na poti ujela v jadra praktično celega sveta,« pravi mladinski pisatelj. Na srečo zgodba ni ujeta bodisi v prostor bodisi v čas, ampak je univerzalna. Zato lahko navdušuje povsod. »Zgodbo družine se da preslikati na celotno družbo. Kaj storiti s posamezniki, ki jo presegajo? Ki ne spadajo v neki kalup?« se sprašuje avtor slikanice. Adam je obstranec, marginalec, ki se čuti izločenega znotraj družine. Seveda si želi potrditve ljudi, ki so mu najbližje, pa tudi razumevanja in sprejemanja. Oni ga – kar je verjetno že marsikdo občutil na lastni koži – skušajo ukrotiti po lastnih merah. Glavno je, da ga na koncu opazijo, mu prisluhnejo in ga podprejo. »Z igranjem na tubo je Adam izbral lastno pot. Presegel je cirkus kot takšen oziroma je videl prek njegove ograje,« še razloži Žiga X Gombač, čigar ena najpomembnejših vrednot je prav iskanje lastne poti in življenje v skladu z njo.
Knjiga je večna
K priljubljenosti in priznanosti slikanice so pomembno prispevale vrhunske ilustracije Maje Kastelic, med drugim avtorice mednarodno odlično sprejete knjige Deček in hiša. Že prve skice so bile fantastične, v tujini priznano ilustratorko pohvali pisatelj, celoten proces njihovega nastajanja pa je trajal kaka štiri leta. »Za tako mojstrovino si je treba vzeti čas. Knjiga namreč ostane za večno. Tudi ko tebe več ni,« je prepričan pisatelj. Z ilustratorko sta jo uspela sama »prodati« na tuj trg, saj za njima takrat nista stala ne agent ne založba. V angleščini jo je izdala švicarska založba NorthSouth Books. »Seveda sem si s tekstom želel nagovoriti čim večji krog ljudi. Zanj hočem vse najboljše,« še dodaja Gombač. Kar založba z distribucijo po vsem svetu zagotovo je. Čeprav bi si jih želel, kaj veliko kritik domače javnosti knjiga ni požela, jih je pa toliko več v tujini. Na aplikaciji Goodreads za ljubitelje knjig je Adam prejel povprečno oceno 4,1 (od 5), ocenilo jo je 135 bralcev, svoja opažanja o njej pa jih je spisalo 53. »Bralci bodo od navdušenja kričali 'encore',« pa so jo v cirkuškem žargonu ocenili v ameriški kritiški reviji Kirkus Reviews. Prej omenjen seznam USBBY ima v tujini precejšnjo težo in knjiga bo z njegovo pomočjo veliko lažje ter hitreje prišla v knjižnice, šole, bralna društva in s tem do otrok.
Žiga X Gombač ima pod pasom že dobrih 50 knjig, pravljic pa verjetno nekje okoli 200. Še sam ne ve čisto natančno. Nekatere so prevedene v nemščino, druge v angleščino, ena v poljščino, Skrivnost mladih levov celo v kitajščino. »Knjige so pričevalke časa. Ko prebereš kakšno lastno iz preteklosti, lahko prav okusiš tisti čas in podoživiš atmosfero obdobja. Pišem jih za bralce, zame pa so nekakšni mejniki,« o svojem delu pove mladinski pisatelj. V najbolj aktualni knjigi Friderik, zmaj, cesarica in legionar prek slavne grajske podgane predstavlja zgodbe Ljubljane, domačega mesta. Domačini po njegovem mnenju slabo poznajo zgodovino gradu, vesten kronist Friderik, ki na njem živi že vse od prvega dne, pa pozna prav vse zgodbe. In jih rad deli tako z mladimi kot tudi z malo starejšimi radovedneži.