Več kot 130 udeležencev je imelo na srečanju pod naslovom Dobri temelji za globalno prihodnost priložnost spoznati primere uspešnih prenosov lastništva v podjetjih. Rok Capl, v. d. direktorja Spirita Slovenija, je izpostavil, da so družinska podjetja močna, prodorna in uspešna ter predstavljajo temelj slovenskega gospodarstva, saj prispevajo pomemben del k njegovi stabilnosti in rasti. »Na agenciji smo leta 2019 vzpostavili Nacionalno točko za prenos lastništva, ki predstavlja celovit ekosistem podpornih institucij, ki z nami sodelujejo pri ozaveščanju in strokovni podpori podjetjem na tem področju. Z našimi aktivnostmi želimo podjetjem olajšati prenos lastništva, predvsem pa jih spodbuditi k temu, da se nanj pravočasno pripravijo. Opažamo, da se tudi zaradi celovitih aktivnosti te točke vse več podjetij odloča, da bodo proces prenosa lastništva začela pravočasno, kar nas navdaja z zadovoljstvom, saj s tem dosegamo svoj namen.«
Izzivi postavljanja nasledstva
Prenos lastništva ni samoumeven in je precej zapleten proces, o čemer priča tudi podatek, da samo tretjina družinskih podjetij uspešno preda lastništvo na svoje naslednike, zato je za nasvet dobro povprašati podjetja, ki so to že storila. Prevzemniki in lastniki družinskih podjetij, ki so se že soočili z izzivi postavljanja nasledstva, so na okrogli mizi razpravljali o svojih vidikih prenosa lastništva, si izmenjali mnenja in izkušnje ter predstavili svoje predloge. Jure Matjaž iz podjetja MVM, Janez in Eva Rihter iz podjetja Rihter ter Marko Gorjak iz podjetja Orodjarstvo Gorjak so poudarili, da gre pri tem za veliko odgovornost do družine, podjetja, zaposlenih in strank. Izpostavili so pomen sprejetja družinskega dogovora oziroma družinske ustave, ki vzpostavlja pravice, odgovornosti in pravila družinskih članov, ki sodelujejo v upravljanju podjetja, saj je to učinkovit ključ za urejanje medsebojnih odnosov, reševanje konfliktov in nadaljnje uspešno delovanje družinskega podjetja.
Finančna in davčna svetovalka Mateja Ahej, odvetnik Peter Fingušt in svetovalka Leonida Polajnar so opozorili na davčni in pravni vidik prenosa ter predstavili vavčerski sistem. Veliko podjetij še vedno prepozno začne razmišljati o prenosu lastništva, kar je še posebno zahteven izziv pri tistih, ki nimajo naslednika znotraj podjetja oziroma med družinskimi člani, in ga morajo iskati zunaj podjetja – po njihovi oceni naj bi bilo takšnih podjetij v Sloveniji skoraj polovica. Kot so povedali, se številna podjetja pri prenosu lastništva soočajo z različnimi izzivi, kot so neustrezna postavitev finančne in lastniške strukture pa tudi pomanjkanje pravil, ki so jasna in redno komunicirana med člani družine, saj se ob prenosu lastništva spremenijo tudi družinska razmerja. Poudarili so, da je pri tem zelo dobrodošla strokovna pomoč in podpora države, saj je to dolgotrajen in zahteven proces.
Nacionalna točka za prenos lastništva
Usposabljanje za naslednike družinskih podjetij izvajajo partnerske organizacije v sklopu Nacionalne točke za prenos lastništva, ki deluje pod okriljem Spirita Slovenija. Od leta 2019 je bilo v njenem okviru izvedenih skoraj 300 uvodnih diagnostičnih svetovalnih intervjujev, 177 podjetij se je vključilo v vavčer za prenos lastništva, izpeljanih pa je bilo tudi več kot 160 predavanj in delavnic, v katere je bilo vključenih več kot 3000 podjetnikov. V sklepnem delu dogodka so bila prvič podeljena tudi priznanja 18 najmlajšim prevzemnikom družinskega podjetja, ki so koristili vavčer za prenos lastništva in so se prijavili na natečaj Spirita Slovenija. Kaja Iglič iz podjetja JAKA&I in Žan Umek iz podjetja Avtomehanika in vulkanizerstvo Žan Umek pa sta kot najmlajša prevzemnika prejela posebno priznanje.
