Po blamaži v Narodnem muzeju, kjer so predlani tik pred zdajci odstopili od razstave okoli 150 sumljivih likovnih del v lasti družine Boljkovac, med katerimi naj bi bili številni ponaredki, so se na ljubljanskem tožilstvu lani jeseni odločili za kazenski pregon. Na tožilstvu so nam potrdili, da so vložili obtožni predlog s kaznovalnim nalogom zaradi kaznivega dejanja kršitve materialnih avtorskih pravic. »Sodišče je kazensko zadevo zoper obdolženega Slobodana Nikolaja Boljkovca prejelo 6. oktobra 2023 in je trenutno v fazi formalnega in materialnega predhodnega preizkusa obtožnega predloga,« so nam potrdili tudi na ljubljanskem okrajnem sodišču.
Sporne slike, vključno z domnevnimi deli Pabla Picassa, Vincenta van Gogha, Edgarja Degasa, Henrija Matissa, Edvarda Muncha, Joana Mirója, Marca Chagalla …, bi morale biti pred slabima dvema letoma del razstave Narodnega muzeja Slovenije, vendar je vodstvo muzeja razstavo tik pred zdajci odpovedalo, saj so se pojavili resni sumi, da gre za ponaredke. Tedanji direktor muzeja Pavel Car za pripravo razstave ni angažiral nobenega kustosa z znanjem o umetniških delih, temveč zgolj koordinatorja razstave, arheologa Andreja Šemrova, ki je tedaj vodil numizmatični kabinet. Car je po blamaži odstopil, ni pa se znašel med ovadenimi.
Dolga pot do sodnega epiloga
Po neuradnih informacijah naj bi strokovni pregled likovnih del družine Boljkovac potrdil sume, da večina slik, ki so jih nameravali razstaviti, zelo verjetno ni pristnih. Kot smo že poročali, naj bi bilo med njimi veliko očitnih ponaredkov, za katere obstaja možnost, da so nastali celo pod roko istega avtorja.
Že v času, ko je policija še preiskovala sume kaznivih dejanj pri organizaciji sporne razstave v Narodnem muzeju, je bilo sicer mogoče slišati, da utegne biti pot do sodnega epiloga še dolga in da je tudi v primeru, da gre dejansko za ponaredke, treba dokazati še naklep.
Kot smo že poročali, se je Boljkovac skupaj s še enim obtožencem pred leti zaradi ponarejenih umetniških del že znašel v kazenskem postopku, sojenje pa se je delno končalo z zastaranjem in delno z oprostilno sodbo. Tedaj je tožilstvo obtožena preganjalo zaradi goljufije, poskusa goljufije in krive izpovedbe, ki so se nanašali na preprodajo domnevnih ponaredkov del priznanih slikarjev. Na sojenju so razčiščevali kup nejasnih okoliščin, nasprotujočih si trditev in neverodostojnih pričanj več vpletenih.
