Čeprav je socialdemokratska opozicijska stranka SDP s partnerji in predsednikom Zoranom Milanovićem na čelu vladajoči HDZ očitala korupcijo in nepotizem, je ta ponovno slavila na parlamentarnih volitvah. V 151-članskem parlamentu je po neuradnih izidih dobila 61 poslanskih sedežev. SDP se je s partnericami in svojim neformalnim kandidatom za premierja, predsednikom države Zoranom Milanovićem, uvrstila na drugo mesto – prejeli so 42 poslanskih mandatov. Volilni rezultat HDZ je slabši kot pred štirimi leti, SDP pa kljub Milanovićevemu vskoku v predvolilno kampanjo ni uspelo bistveno izboljšati rezultata izpred štirih let.
Preberite tudi: #reportaža Hrvaška: Nič ne bi imeli proti, če bi bile vse volitve ob sredah
Hrvaško zaradi razdrobljenega političnega prostora čaka težko sestavljanje vlade. Možnosti je več. Po ocenah našega sogovornika, hrvaškega političnega analitika Davorja Gjenera, je najverjetneje, da bo HDZ sestavila vlado, vendar premier ne bo Andrej Plenković; bi pa takšna vlada pomenila močan zasuk v desno. Druge možnosti so še manjšinska vlada SDP ali tehnična vlada, ki bi za krajši čas do naslednjih predčasnih volitev vodila državo.
V HDZ so z rezultatom kljub vsemu zadovoljni in ne dvomijo, da bodo lahko sestavili vlado. Notranji minister Davor Božinović je prepričan, da bo Andrej Plenković še enkrat postal premier.
Tretje mesto je zasedlo skrajno desno Domovinsko gibanje, ki je dobilo 14 poslancev. Konservativna stranka Most jih je dobila 11, leva stranka Zmoremo! pa je zasedla peto mesto z desetimi mandati. Dva poslanca sta dobili regionalna stranka Istrski demokratski zbor (IDS) in Neodvisna platforma Sever, koalicija sredinskih strank Fokus in Republika pa po enega.
Kaj je vplivalo na rezultate HDZ in SDP?
Premier Andrej Plenković je po včerajšnjem glasovanju z optimizmom zrl na razglasitev volilnih rezultatov. »Glede teh volitev sem optimist. Globalne varnostne razmere še nikoli niso bile tako napete. Hrvaško morajo voditi odgovorni ljudje,« je ocenjeval. Prešerne volje je bil tudi predsednik Zoran Milanović, ki je napovedal pogovore z vsemi političnimi strankami, ki nasprotujejo kraji. »Evropska sredstva se bo bolje uporabljalo in kraje ne bo,« je napovedoval za čas po volitvah, če bo oblast prevzela SDP.
Davor Gjenero ocenjuje, da je HDZ izgubila nekaj poslanskih mest predvsem zaradi volilne udeležbe, ki je bila višja kot na prejšnjih volitvah. K temu je zagotovo prispevalo tudi to, da so volitve potekale sredi tedna. »HDZ ima zelo disciplinirano telo. Najbolje se odreže na volitvah, ko je volilna udeležba nizka, saj pride večje število njihovih volivcev tako bolj do izraza.« Prav tako po oceni Gjenera pred morebitnim tretjim mandatom stranke na volitvah praviloma dobijo manjšo podporo, ker so po dveh mandatih ljudje zasičeni vedno istih obrazov na oblasti. »Opoziciji je uspelo ustvariti svojevrstno moralno paniko zaradi korupcije v državi, kar je vplivalo na poslabšanje rezultata HDZ, ki je v volilni kampanji manj učinkovito predstavljala dosežke svojih dveh mandatov. Delno je to tudi posledica tega, da jim je Milanović ukradel šov,« ocenjuje Gjenero.
Kljub ukradenemu šovu pa SDP ni uspelo bistveno izboljšati rezultata na volitvah. Težko bi tudi na osnovi rezultata volitev SDP sestavila vlado, čeprav so člani stranke že napovedovali pogovore z drugimi strankami. »SDP kot stranka ne obstaja več. Niso več profilirana socialdemokratska stranka. Postali so avtoritarno politično gibanje, ki sledi avtoritarnemu vodji. Bili naj bi proevropska umirjena stranka, Milanović pa je kampanjo vodil na osnovah skorajda suverenizma z retoriko, ki je močno podobna retoriki iliberalnih režimov. Stranka ni imela prostora, da nekaj vzpostavi,« je ob objavi prvih rezultatov ocenjeval Gjenero.
Možni scenariji sestavljanja vlade
V najboljšem položaju za sestavljanje vlade je sicer HDZ, a možne so tudi druge kombinacije. Glede na volilne rezultate sestavljanje vlade ne bo lahko, državo pa utegne čakati daljše obdobje politične nestabilnosti. »Lahko se zgodi, da Plenković ne bo mogel sestaviti vlade, bi jo pa lahko HDZ. Prepričan sem namreč, da Plenkoviću ne bi padla na kraj pameti matematično drzna koalicija z Domovinskim gibanjem. Toda HDZ bi se lahko odločila za takšno koalicijo, in če bi njunim mandatom dodal še mandate diaspore in dva do tri poslance iz sklopa nacionalnih manjših, bi lahko sestavili vlado. Takšna politična večina bi bila stabilna, ne bi pa bila sredinska, temveč bi se HDZ nagnila močno na desno.« SDP bi po oceni Gjenera po drugi strani težko sestavila vlado. »Edina možna bi bila manjšinska vlada, ki bi jo sestavili z desnimi radikalnimi strankami, ob pričakovanju, da bodo liberalci podpirali manjšinsko vlado iz opozicijskih klopi. Takšna vlada bi bila zelo nestabilna in tudi nenačelna,« pravi Gjenero. Dopušča pa še scenarij, da po volitvah pride do sestave tehnične vlade ali do krajšega enoletnega obdobja protiplenkovićeve vlade z dogovorom, da se gre po letu dni na nove volitve. Tehnično vlado bi lahko Milanović imenoval po svoji volji, podobno kot je to naredil avstrijski predsednik po razpadu vlade Sebastiana Kurza, razmišlja Gjenero. Druga oblika tranzicijske vlade pa je z Milanovićem kot premierjem, ki pa se mu zdi najmanj verjetna možnost.
