Vse to je ustvarilo vtis o vezani trgovini, kar so v evropski komisiji zanikali. V evropskem parlamentu pa so bili zelo kritični. In včeraj je njegovo ožje vodstvo – malteška predsednica Roberta Metsola ter voditelji sedmih političnih skupin v evropskem parlamentu – za zaprtimi vrati potrdilo odločitev o tožbi proti komisiji. Pred tem je enak korak že priporočil parlamentarni odbor za pravne zadeve, ki je odločitev sprejel z veliko večino ob nasprotovanju skupine Identiteta in demokracija ter ob odsotnosti članov skupine konservativcev in reformistov.
V evropskem parlamentu pravijo, da hočejo s tožbo »razjasniti vlogo komisije in stopnjo njene diskrecijske pravice, da sprosti kohezijska sredstva za Madžarsko«. Komisija je decembra lani navedla, da je Budimpešta sprejela ukrepe, h katerim se je zavezala v povezavi z vladavino prava, v evropskem parlamentu pa trdijo, da je komisija zamižala na eno oko, s čimer očitno mislijo, da je šlo za mehčanje zadržkov premierja Orbana do Ukrajine oziroma za popuščanje Orbanovemu izsiljevanju. Komisija sicer zadržuje še 21 milijard evrov evropskega denarja za Madžarsko.
