ICC ima 18 sodnikov in sodnic - po devet moških in žensk. Mandat traja devet let. Vsaka država ima lahko na ICC le enega sodnika ali sodnico, skupščina držav pogodbenic Rimskega statuta pa na vsake tri leta voli po šest sodnikov ali sodnic.
Pred prvim krogom volitev v ponedeljek je bilo na seznamu 13 kandidatov in kandidatk za šest prostih mest, po osmih krogih pa je skupščina v dveh dneh zapolnila le štiri. Volitve za preostali dve prosti mesti se nadaljujejo danes, Slovenija pa je svoj cilj dosegla.
To so bile že tretje pomembne volitve za Slovenijo v ZN v zadnjem letu dni. Lani je bila izvoljena v Gospodarski in socialni svet ZN (Ecosoc), letos v Varnostni svet ZN, sedaj pa je dobila še prvo sodnico na ICC.
Kljub dobri kandidatki pred volitvami sodnikov ICC analitiki na ZN Sloveniji zaradi prejšnjih izvolitev v Ecosoc in Varnostni svet niso pripisovali veliko možnosti za nov uspeh, vendar pa ga je misija pod vodstvom veleposlanika Boštjana Malovrha na koncu tudi z intenzivnim lobiranjem med samim glasovanjem le dosegla.
Fajonova je bila previdno optimistična
Ministrica za zunanje in evropske zadeve Tanja Fajon je bila med svojim zadnjim obiskom v New Yorku prejšnji teden glede možnosti za uspeh previdno optimistična. »Naši kandidatki želim veliko sreče na glasovanju. Trenutno nam kaže kar spodbudno, vendar ima vsako glasovanje tudi določeno mero presenečenja. Bomo videli kako se bo kandidatka, ki ima vse potrebne vrline in sposobnosti, odrezala na volitvah,« je dejala Fajon.
»Zelo sem vesela za ta uspeh in priznanje držav. Rada bi se zahvalila vsem, ki so sodelovali pri lobiranju - veleposlaniku Malovrhu, državnemu sekretarju Marku Štucinu, diplomatu za volitve Maticu Burkeljcu in sploh celotni ekipi,« je v kratki izjavi za STA takoj po izvolitvi povedala 42-letna Beti Hohler, najmlajša sodnica v zgodovini ICC.
»Imeli smo izjemno kandidatko, morda pa je malce pomagalo, da smo že vajeni kandidatur,« se je v izjavi pošalil Malovrh. »Dejstvo je sicer, da pomembne izvolitve v ZN za majhne države ponavadi ne govorijo v prid uspehu na prihodnjih volitvah. Zadovoljni smo, da nam države zaupajo in imamo res dobrega diplomata za volitve. Učinkovitost diplomacije se meri po konkretnih rezultatih. Ni dovolj, da le sodelujemo, ampak moramo izkoristiti priložnosti, ko se pokažejo,« je dodal.
Izvolitev je bila nezanesljiva do samega konca. Hohler je v prvem krogu v ponedeljek, ko je bil izvoljen le Mongolec Damdin Eldernebalsuren, dobila 56 glasov, v drugem krogu, ko je bila izvoljena Romunka Iulia Antoanella, pa je dobila že 62 glasov.
Glasovanje se je potem prevesilo v naslednji dan in skupščina je po 4. krogu ukinila določena pravila za volitve, med drugim to, da je potrebno voliti najmanj po dva kandidata iz azijske in vzhodno-evropske skupine ZN ter najmanj tri moške. Šlo je le še za osvojitev potrebne dvotretjinske večine glasov.
V šestem krogu je bil izvoljen Francoz Nicolas Guillou, Hohler pa je dobila 71 glasov, enako potem tudi v 7. krogu. Vmes so se od kandidatur poslavljali kandidati z nizko podporo.
Pred osmim krogom je odstopila nemška kandidatka in del držav, ki so prej glasovale zanjo, je svoje glasove prisodilo Slovenki, ki je v osmem in hkrati zadnjem torkovem krogu dobila potrebno dvotretjinsko večino.
Uveljavljena strokovnjakinja
Beti Hohler je uveljavljena strokovnjakinja za mednarodno kazensko pravo, z dolgoletnimi izkušnjami v mednarodnem kazenskem pravosodju in na ICC, kjer je bila od leta 2015 tudi tožilka ter članica prizivnega odbora.
Poleg tega je direktorica usposabljanja na Inštitutu za mednarodno pravno in odvetniško usposabljanje v Haagu in pridružena urednica oxfordskih poročil o mednarodnem pravu na domačih sodiščih. Je ena od avtoric vodilnega komentarja Rimskega statuta v angleškem jeziku ter redno usposablja sodnike in odvetnike na področju mednarodnega kazenskega prava in odvetništva.
Hohler je avtorica številnih publikacij o mednarodnem kazenskem pravu in človekovih pravicah ter ima več kot desetletje delovnih izkušenj v večnacionalnih in večetničnih delovnih okoljih s kolegi iz različnih pravnih tradicij in okolij.
Kot kandidatko za sodnico na ICC jo je leta 2022 predlagal takratni predsednik Borut Pahor, nakar jo je brez težav podprl tudi državni zbor.
ICC je prvo stalno mednarodno kazensko sodišče univerzalnega značaja za pregon storilcev najhujših zločinov, kot so genocid in zločini proti človečnosti, ko jih države pogodbenice ne zmorejo ali nočejo sodno preganjati.
Preganjajo lahko le zločine v državah članicah, zločine v državah nečlanicah, ki privolijo v jurisdikcijo in državah nečlanicah, ko ICC dobi jurisdikcijo od Varnostnega sveta ZN.
Sodišče je začelo delovati 1. julija 2002 z uveljavitvijo rimskega statuta, potem ko ga je ratificiralo 66 držav od 139 podpisnic.
Statut je doslej ratificiralo 123 držav, ki s tem priznavajo jurisdikcijo sodišča. Med njimi je tudi Slovenija, ki je k statutu pristopila 22. novembra 2001. Največje države, kot so ZDA, Rusija in Kitajska, niso med podpisnicami.
