Kot so pojasnili, jih je uredba o določitvi najvišje cene premije prostovoljnega dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, s katero je vlada sredi aprila letos določila najvišjo dovoljeno ceno premije v višini 35,67 evra, zavezala k nadaljnjemu izvajanju dopolnilnih zdravstvenih zavarovanj do njihove ukinitve ob koncu leta.
Triglav, Zdravstvena zavarovalnica, ki je del Skupine Triglav, je premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja nazadnje zvišala leta 2019, čeprav so se stroški zdravstvenih storitev vse od takrat postopno zviševali. Ob tem stroški doplačil k zdravstvenim storitvam že vse od avgusta 2022 presegajo premijo, ki jo zaračunavajo, so pojasnili.
»Tako povečan obseg odhodkov je zavarovalnica v obdobju od novembra 2022 do maja 2023 na podlagi zakona o dodatnih ukrepih za omilitev posledic covida-19 pokrivala z naslova rezervacij v višini 22 milijonov evrov, ki smo jih oblikovali na podlagi manj opravljenih storitev med epidemijo covida-19. Z mesecem majem letos smo omenjena sredstva izčrpali,« so navedli.
Zato so s 1. junijem 2023 določili mesečno premijo v višini 45,52 evra, ki bi ob sedaj znanih dejstvih po njihovih navedbah zadoščala za pokrivanje izvajanja dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Pri tem pa zaradi uveljavitve uredbe zavarovancem premijo zaračunava v znesku 35,67 evra, zaradi česar v poslovanju na področju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ustvarja izgubo, so poudarili. Že ob objavi devetmesečnih rezultatov Skupine Triglav so pojasnili, da izguba s tega naslova znaša 28,5 milijona evrov.
Ustavno sodišče je, kot je znano, zavrglo pobude zdravstvenih zavarovalnic Vzajemna, Generali in Triglav za začetek postopka za oceno ustavnosti zakona o kontroli cen ter uredbe, s katero je vlada omejila cene dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Razlogi so procesne narave, saj pobudnice pred vložitvijo pobude niso izčrpale vseh pravnih sredstev.
