Namesto da bi ob incidentu na Kredarici rekla na primer »kdor seje veter, žanje vihar«, se je postavila v svoji maniri, po mojem mnenju podcenjevanja in zaničevanja uspešnih žensk, proti njima in v zaščito dveh vodilnih SDS-ovcev, kar kaže na dokaj podtalno sodelovanje dveh strank, SDS in SD, iz na videz nasprotujočih se političnih polov. Na enak način se je lotila tudi trenutne ministrice za pravosodje iz vrst njene stranke, v cilju zaščite svoje stranke, generalnega sekretarja in »zaslužnih strokovnjakov stranke SDS« na ministrstvu.
Po odstopu generalnega sekretarja SD upam, da bo članstvo stranke »spregledalo« in ugotovilo, da je malo verjetno, da je sekretar deloval na »svojo roko« in je verjetno imel podporo svoje predsednice, ki mu bo morala sedaj tudi obrniti hrbet, če bo hotela obdržati svojo čistost pri vodenju stranke in ponesrečenem nakupu nesrečne stavbe, ki po slikah sodeč ni primerna za sodišče.
Podpis ministrice Švarc Pipan na pogodbi o nakupu neprimerne stavbe za potrebe sodišča terja nedvomno njeno odgovornost in odhod s položaja ministrice. V nadaljevanju so pa botrčki tudi vsi ministri, na čelu s finančnim, tudi Fajonovo in predsednikom vlade, ki si sedaj pilatovsko umivajo roke in verjetno molijo, da bo nevihta čim prej mimo in bodo vsak mesec bliže koncu mandata te vlade upali, da bomo volivci pozabili njihovo nesposobnost in neznanje in da bomo na volitvah ponovno volili izključno proti negativcu Janši, kar je pa pričakovano in zelo verjetno.
Upam, da se bo spremenil zakon o volitvah v Sloveniji, ki daje preveč možnosti vodilnim v strankah, da delajo predvsem v svojo korist, namesto v blagor državljanom, ki smo bili pred osamosvojitvijo zavedeni s strani karieristov, ki so novi sistem (kapitalizem v najbolj odurni in nepravični obliki), kakršen na plebiscitu 23. decembra 1990 ni bil niti omenjen, izkoristili za osebno strankarsko in še kakšno okoriščanje.
Janez Laibacher, Radlje ob Dravi
